Drobec iz naše preteklosti: vaška znamenja

Oktobrska številka mesečnika Belokranjec mdr. prinaša tudi zgodbo o tem, zakaj je bil pred več kot 100 leti postavljen ob stari poti v Grdune križ. Kakšno funkcijo so imela preprosta vaška razpela v življenju naših prednikov? In kaj nam ta znamenja lahko povedo in pomenijo danes?

10-28

Zgodbo o našem križu na hribčku Krtinjek si lahko preberete TUKAJ.

A. S. (28. 10. 2021)

 

Napovedujemo: 100 let Staneta Starešiniča

Preločan, Belokranjec Stane Starešinič (1921 – 1994) je bil prvi diplomant na novo ustanovljene Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in prvi poklicni igralec iz Bele krajine. Čeprav je večino svoje igralske poti prehodil v gledališču v Trstu, pa je velik tudi njegov prispevek h kulturnemu utripu Preloke in vse Bele krajine.

Ob 100. obletnici njegovega rojstva bo v Kulturnem domu v Črnomlju posebna prireditev, ki jo pripravljajo ZIK Črnomelj, Občina Črnomelj. Krajevna skupnost Vinica in Preločani.

10-27

Lepo vabljeni!

 A. S. (27. 10. 2021)

Na Preloki se dela tudi denar

10 25 2To seveda ni novica o morebitni kovnici denarja pri nas ali odkritju kakega novega kriptorudnika. To je vest o tem, da pri nas nastaja podoba denarja, tu se rojevajo ideje o njegovem oblikovanju, grafičnem oblikovanju.

Danes namreč prihajajo v obtok zbirateljski kovanci (zlatnik, srebrnik in zbirateljski dvokovinski kovanec), ki jih je Banka Slovenije izdala v počastitev 30. obletnice državnosti Republike Slovenije, avtor njihovega dizajna pa je Preločan Gregor Ivanušič.

Njegova idejna rešitev je natečajno komisijo Banke Slovenije (in tudi nas!) prepričala s svojo oblikovno izostrenostjo – enostavnostjo in hkrati močno sporočilnostjo:

Osrednji motiv je silhueta Triglava kot osrednjega simbola slovenske države. Vzdolžna vrezanost v nivojih na celotni ploskvi kovanca predstavlja trajen spomin na zgodovinsko usidranost osamosvojitvenih dogodkov pri posamezniku in narodu kot celoti.

Zmaga na tem oblikovalskem natečaju seveda ni Gregorjev prvi tovrstni uspeh (gl. npr. tukaj in tukaj), prepričani pa smo, da tudi ne zadnji.

A. S. (25. 10. 2021)

Novi avstrijski kancler in Preloka

10 12Zgodovina se ne ponavlja, zgodovina se rima! Ta pripomba Marka Twaina še kako velja tudi za Preloko.

Novi avstrijski kancler in Manfred Katzianer – Preločan – sta v neposrednem sorodu. Korenine odvčerajšnjega avstrijskega kanclerja segajo nazaj v Belo krajino in se zopet srečajo prav v naši Beli pokrajini.

Svet je majhen, Preloka pa velika!

https://www.radio-odeon.com/novice/novi-avstrijski-kancler-s-koreninami-v-crnomlju/

A. S. (12. 10. 2021)

 

 

 

Blagoslovitev novega križa ob poti v Grdune

1aPrva nedelja v oktobru je rožnovenska nedelja. Rožnovenska Mati Božja je zavetnica številnih škofij, dežel, krajev. Tudi našega zaselka Grduni, kjer že natanko 110 let stoji njej posvečena kapela in kjer je vsako rožnovensko nedeljo sv. maša.
Letos pa je bila tu še posebna slovesnost: blagoslovitev križa, ki je bil letos poleti postavljen ob cesti Vinica – Preloka, na odcepu za Grdune.

2Tako kot mnoga znamenja ob poteh ima tudi ta naš novi Bogec pravzaprav že dolgo zgodovino. Križ je prvotno stal ob nekdanji poti v Grdune, ob Grdunskem kalu (gl. zemljevid). Ljudski glas pravi, da ga je pred dobrim stoletjem tja postavila družina Pavlakovič iz Grdunov, po domače Juričkovi/Mikeči. Po nekaterih virih kot priprošnjo, da bi jim nehala poginjati živina v hlevu, po drugih virih pa v zahvalo, ker jim je živina nehala poginjati.

3aPreprosto razpelo z lesenim korpusom je skozi leta začelo propadati, pa so ga Grdunčani obnovili in postavili okoli njega ograjo. A čas je spet storil svoje in križ je postopno izgubil svojo osnovno funkcijo: Grdunčani namreč niso več prihajali h kalu napajat živine, kal ni bil več potreben in se je izsušil, pa tudi cesto v Grdune so speljali drugje. Osamljeni Bogec je žalostno propadal in se na koncu zrušil v grmovje. Korpus je od tam rešil Jože Dejanski in ga odnesel župniku Jožetu Pavlakoviču, da bi ga restavriral, sam križ od Grdunskega kala pa je bil saniran in z novim, kovinskim korpusom postavljen pri Štalarskih.

4Nad močno razpokanim Jezusom od Grdunskega kala pa je župnik Jože Pavlakovič potem vrsto let obupaval. Vse do leta 2019, ko se je lotil postavljanja zimske kapele v preloškem župnišču. Jezusa iz Grdunov je takrat restavriral in mu dal novo funkcijo: zdaj je na oltarčku v tej kapeli in torej služi vsej župniji.

5Je pa Jožetov oče iz Jakovinov že pred približno 40 leti izdelal nov velik križ, ki naj bi ga postavili nekje ob poti v Grdune. A nekako ni bilo prave volje za akcijo in križ je vsa ta leta čakal v hrambi pri Štalarskih. Vse do letos!

Pobudo za njegovo postavitev na novi, jako smiselni lokaciji – na odcepu za Grdune – je dal naš rojak Slavko Judež, zdaj župnik v Višnji Gori, sicer pa po rodu iz Grdunov, od Štalarskih. V spomin na njegovega starega očeta Jožeta Grduna (1901 – 1971), ki je umrl pred natanko 50 leti, in na staro mamo Ano Grdun, rojeno Pavlakovič (1908 – 1991), ki je umrla pred natanko 30 leti.

6aKriž sta letos v mizarski delavnici v Dejanih obnovila in mu dodala strehico Jože in Vlado Grdun, razpelo je prispeval župnik Slavko, pri postavljanju križa in urejanju okolice so pomagali številni domačini.

Kot pravi gospod Slavko, nas bo novi križ ob poti zdaj spominjal in opominjal, da tod živimo krščanski ljudje. In nam bo v uteho, da nismo sami, da je Bog z nami, da nas varuje na naših poteh in nasploh v življenju ...

Ana Starešinič (5. 10. 2021)
Foto: Marica Jaušovec in Mirjana Judež

P. S.: Zgodbo našega križa na Krtinjeku si lahko preberete TUKAJ.