Danes pri nas

1Tole je nekaj utrinkov s Preloke 29. 3. 2022. Pesti nas huda suša, saj ves mesec ni padla niti kaplja dežja. Da da, očitno marec upravičuje svoje staro ime – sušec. A glavno je, da smo živi in zdravi, kajne?! In da je pomlad nepreklicno tu!

234

Foto: Marica Jaušovec

Marija Starešinič – Mateča (1931 – 2022)

1Tale fotografija je nastala pred natanko pol leta, ko je Marija Starešinič (na Preloki smo jo poznali kot Marico Matečo iz Ljubljane) dopolnila 90 let, – danes žal pišemo tale članek v njen spomin.

O preloški družini Balkovec, v kateri se je rodila, smo pisali pred kratkim, ko je umrl njen brat Franc. Leta 1960 se je poročila s Preločanom Francem Starešiničem – Žižečkinim. Živela in delala sta v Ljubljani ter si tam ustvarila dom in družino, a vse življenje sta v srcu ostala Preločana.

Marica je bila v mladosti močno vpeta v društveno dogajanje na Preloki. Bila je med ustanovnimi člani naše folklorne skupine, uradno ustanovljene poleti leta 1952. Omenjali smo jo med plesalci na veliki proslavi v Dobrniču pri Trebnjem leta 1953, pa na prvem jurjevanju v Črnomlju leta 1964 …

Ko je v daljšem intervju, ki smo ga opravili z njo leta 2006, obujala spomine na te začetke preloškega folklorizma pod vodstvom Staneta Starešiniča, nam je med drugim pripovedovala o vseslovenskem folklornem festivalu v Celju 9. in 10. oktobra 1954, na katerem so Preločani zasedli drugo mesto. Pa o letu 1953, ko je Okrajni ljudski odbor nadobudnim preloškim folkloristom podaril nove tambure in s tem med mladino sprožil pravo folklorno evforijo.

Kdo vse se je takrat vključil v folklorno skupino, nam je podrobno naštevala ob svoji fotografiji, nastali takoj po nastopu v Metliki leta 1953. To njeno fotografijo zdaj tudi objavljamo. Teti Marici Mateči v spomin in v zahvalo!

2 34

1. Zvonko Novak – Županov
2. Jože Žunič – Navoselkin
3. Ivan Novak – Pintarov
4. Miko Novak – Peričev
5. Ivan Starešinič _ Račekarkin
6. Miko Rahoj – Rahojev
7. Franc Pavlakovič – Gradanov
8. Franc Starešinič – Frankovičev
9. Franc Starešinič – Žuglovkin
10. Miko Simčič – Cestarov
11. Ana Simčič – Cestarova
12. Ana Žunič – Žuničeva
13. Marija Novak – Peričeva
14. Stanka Novak – Županova
15. Jože Starešinič – Gornji Jurkov
16. Danica Mrzljak – Radičeva
17. Marija Balkovec – Mateča
18. Jože Žunič – Žuničev
19. Amalija Vidnjevič – Radičeva
20. Jože Balkovec – Čemaskin
21. Angela Starešinič – Iz kovašnice
22. Franc Žunič – Žuničev
23. Slavko Novak – Županov
24. Ivan Ivanušič – Mlinarov
25. Neznan, ni ne član preloške FS ne Preločan
26. Jože Starešinič – Jamin
27. Neznan, ni ne član preloške FS ne Preločan
28. Peter Žunič – Srednji
29. Fanika Kozan, delala v trgovini na Preloki
30. Neznan, ni ne član preloške FS ne Preločan
31. Angela Adlešič – Juranova
32. Marija Starešinič – Žuglovkina
33. Marija Špišič – Špišičeva/Kolarjeva
34. Marija Žepuhar – Jagina
35. Ana Žepuhar – Jagina
36. Marija Pavlakovič – Bertova
37. Ana Petronič – Špišičeva/Matijina
38. Marija Starešinič – Frankovičeva
39. Marija Majzelj, učiteljica na Preloki

Podrobnosti o pogrebu Marije Starešinič: pogreb bo v četrtek, 3. marca 2022, ob 12. uri na Novih Žalah v Ljubljani, vežica št. 5.

Naj počiva v miru!

A. S. (25. 2. 2022)

Preloka kot fotografski navdih

Danes, ko je kulturni praznik, naj vas povabimo na poseben sprehod po Preloki in njeni okolici – tokrat skozi fotografski objektiv naše rojakinje Anke Čeh.

1Anka je po rodu Preločanka, rojena Grdun, po domače Radovičeva, a je že kmalu po osnovni šoli odšla živet in delat na drugi konec Slovenije – v Sežano. Že od nekdaj je njen največji in najljubši hobi fotografija. Je dolgoletna članica Fotokluba Žarek iz Sežane, o njenih uspehih ter številnih pomembnih domačih in mednarodnih priznanjih pa na tem mestu le to, da je bila njena fotografija V pomladnem dežju lani izbrana za najboljšo na natečaju Primorskih novic, Anka pa je osvojila tudi 1. mesto na fotografskem natečaju DIA Primorska v kategoriji »minimalizem« in prejela prestižno – zlato medaljo Fotografske zveze Slovenije.

2Anka in njen mož Jadran, ki je prav tako odličen fotograf, sta že vrsto let tudi aktivna člana preloške spletne skupnosti. Recimo TUKAJ se lahko spomnite nekaj njunih fotografij iz obsežnega opusa »Govorica rok« ali TUKAJ fotografij na temo preloških podov.

Zdaj pa objavljamo 12 Ankinih in 2 Jadranovi fotografiji, ki smo jih izbrali iz obsežnega videa, posvečenega spominu na Ankinega brata Nikolaja Grduna. Gotovo se strinjate, da ta naša Kraševca na vsakem koraku opažata lepoto kraja in pokrajine, kjer se je Anka rodila.

34567891011121314

Foto: Anka in Jadran Čeh

A. S. (8. 2. 2022)

150 let Jožeta Plečnika: kaj imata skupnega Preloka in Ljubljana?

Danes, ko mineva 150 let od rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika in ko smo vstopili v Plečnikovo leto, poglejmo, kaj Plečnikovega je skupno Preloki in Ljubljani.

12Najprej jima je skupno to, da je Plečnikov največji arhitekturni projekt za Preloko (iz 1953) – cerkev – ostal neuresničen, tako kot ni bil uresničen niti njegov veličastni projekt za Ljubljano (iz 1947) – načrt za slovenski parlament, ki ga je poimenoval kar Katedrala svobode.

Doslej neuresničeni cerkev in »katedrala« pa imata še več skupnega tudi v sami arhitekturni zasnovi.

Obema projektoma je skupen nemara najbolj osupljiv Plečnikov arhitekturni element, nekakšno arhitekturno presenečenje: motiv poševnih, v notranjost "padajočih" stebrov, ki nosijo ¬ v preloškem primeru strop, v ljubljanskem pa znameniti stožec.

3Te poševne stebre, ki naj bi optično povišali strop, najdemo na obeh preloških načrtih. Na prvem (iz 10. 7. 1953) še kot masivne, monumentalne, delno dekorirane, na drugem (iz 12. 7. 1953) pa so leseni, sestavljeni iz štirih tesno povezanih (okovanih) stebrov. Kar ima tako statično kot simbolno vrednost.

4Pri Katedrali svobode bi bila zamisel »padajočih« stebrov, nagnjenih v notranjost velike dvorane parlamenta, seveda izvedena v veliko bolj monumentalni različici.

Stebre na prvem preloškem načrtu in na ljubljanskem naj bi delno prebarvali. To je bil Plečnikov odziv na takratno arheološko odkritje, da so bili kipi in javne zgradbe v starih Atenah, za katere so dolgo domnevali, da so bili iz bleščečega belega marmorja, v resnici živo obarvani. Idejo v notranjost padajočih stebrov, značilnih tudi za znameniti Panteon v Atenah, pa je Plečnik med drugim razvijal tudi v načrtih za cerkev in samostan sv. Križa v Zagrebu (iz 1946).

Obema nerealiziranima projektoma je skupno tudi to, da sta realizirana kot maketa. Maketo Katedrale svobode je dal izdelati na lastno pobudo in stroške kar sam Plečnik leta 1949, maketo preloške cerkve pa smo »na lastno pobudo in stroške« izdelali Preločani leta 2017.

5Maketa Katedrale svobode je bila doslej predstavljena na treh velikih razstavah v tujini: v Parizu (1986), v Bruslju (2008) in v New Yorku (2018), preloška cerkev pa doslej le na razstavi v Črnomlju (2017).

6Vendar čas velikih projektov šele prihaja. Jože Plečnik vse bolj postaja naša globalna blagovna znamka – globalna prepoznavnost. Nedavno je o njem tvital celo znani ameriški reper Kayne West ter mu priznal globalno perspektivo in mednarodno veljavo. Zdaj pa je ta veliki (tudi preloški) arhitekt postal še – stripovski junak.

Ana Starešinič (23. 1. 2022)

P. S.: Ta članek je objavil tudi Radio Odeon na svojih portalih – tukaj.

Srečno Tomažu Pavlakoviču na novem delovnem mestu

Preloka ne bi bila to, kar je, brez cerkve in šole na griču. Šole pa ne bi bilo brez učiteljev. Vsi, od našega prvega učitelja Pavla Boršnika pa vse do zadnje učiteljice Marije Starešinič, so nas Preločane prosvetljevali, izobraževali v najširšem pomenu besede, in uspeh ni izostal. Tudi po njihovi zaslugi se je na Preloki razvijala bogata kulturna dejavnost, ki je vzbujala pozornost muzikologov, etnologov, velikanov, kot sta Božidar Jakac in Jože Plečnik, itd.

01 05Prav zdaj, ob začetku novega leta, pa se lahko razveselimo še enega takega uspeha – uspeha našega rojaka Tomaža Pavlakoviča. Tomaž je obiskovalcem Preloke.si znan kot njen tehnični vzdrževalec. Kot nek »stric iz ozadja« skrbi za nemoteno delovanje tega portala. Skrbi pa tudi za našo bratsko oz. sestrsko spletno stran Prilišća, na oni strani Kolpe. Naj še spomnimo, da je bil vodja tehnične ekipe, ki je izpeljala prvi internetni neposredni prenos s Preloke ob obisku beograjskega nadškofa in blagoslovitvi tega portala. Večkrat smo ga Preločani imeli priložnost spoznati tudi kot odličnega pevca.

Tomaž, sicer profesor matematike in tehnike, je prav v teh dneh poklicno napredoval, postal je ravnatelj Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič. Njegovo 20-letno delo na tej šoli, tudi kot mentor, npr. pri razvijanju ustvarjalnosti na filmskem področju ali kot somentor na filmskem taboru Kolpa, pa delo v strokovnih aktivih – šolskih in regijskih, njegov prispevek k uvajanju IKT v poučevanje in k izboljšavam na tem področju – na šoli in v regiji …, vse to je obrodilo sadove. Kot sam pravi: »Prenašanje znanja na svoje slušatelje in spremljanje njihovega napredka me je vedno navduševalo in me polnilo z novo energijo, da sem lahko vedno iskal nove in boljše metode dela«.

Tomažu, po rodu in po srcu Preločanu, ob tej njegovi poklicni prelomnici čestitamo in se hkrati zahvaljujemo za prispevek vsem nam.

Za uredništvo www.preloka.siAna Starešinič
(7. 1. 2022)

P. S.: Čestitko je objavil tudi portal Radia Odeon.