Spominsko znamenje Jožetu Pokornu in še 11 belokranjskim duhovnikom

1Te dni mineva 80 let od uboja preloškega župnika Jožeta Pokorna. O tem našem narodnozavednem župniku in njegovi žalostni usodi smo na spletni Preloki že veliko pisali (gl. npr. tukaj). V sliki, besedi in pričevanjih je predstavljen tudi na portalu raziskovalnega projekta Okupacijske meje (gl. tukaj).

2Zdaj, 80 let pozneje, bo Jože Pokorn, skupaj s še 11 belokranjskimi duhovniki, ki so bili ubiti med 2. svetovno vojno, dobil posebno spominsko obeležje. Maša zadušnica in slovesna blagoslovitev spominskega znamenja bosta v nedeljo, 12. novembra 2023, ob 15 uri v Črnomlju. Vodil ju bo škof dr. Andrej Saje.

Vabljeni!

A. S. (10.11. 2023)

Slovesna podelitev plakete Francu Starešiniču

12Na včerajšnji slovesnosti, ki jo je v počastitev dneva gasilca pripravila Gasilska zveza Črnomelj, je Franc Starešinič prejel eno najvišjih priznanj za delo na področju gasilstva – Plaketo gasilca. Plaketo je prejel iz rok predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki se mu je ob tej priložnosti lepo zahvalil za njegovo predano delo v gasilstvu na vseh ravneh, – vse do najvišjega, državnega nivoja (utemeljitev lahko preberete na koncu tega članka).

Mi pa zdaj poglejmo, kako pomemben gasilski pečat je Franc Starešinič pustil na lokalni ravni, v naši lokalni skupnosti, na treh gasilskih društvih v preloški fari, kjer je bil njegov lik prostovoljnega gasilca zgled in navdih mnogim mladim članom.

3Največji pečat je seveda pustil v svojem matičnem društvu, PGD Žuniči. Gasilski častnik 2. stopnje Miko Miketič, ki se je kot gasilec od malega kalil pod Starešiničevim vodstvom, pripoveduje, kako je Franc od članov društva vedno zahteval, da so dobro teoretično in praktično usposobljeni, ker bodo le tako lahko na akcijah uspešni. In rezultati niso izostali. Dokler je bil Franc njihov poveljnik in desetar tekmovalnih ekip, so bili žuniški gasilci v samem vrhu, ne samo v občini in regiji, merili so se tudi z ekipami na državni ravni. Tako so npr. leta 1974, potem ko so postali prvaki Dolenjske, na državnem tekmovanju v Velenju osvojili 5. mesto v taktični vaji, ki velja za najtežjo vajo na sploh, v končnem seštevku pa so se uvrstili na 11. mesto. Prvaki Dolenjske so bili npr. tudi leta 1982 (to tekmovanje je bilo na Butoraju) in bili potem na državnem prvenstvu v Gornji Radgoni spet uvrščeni med boljše ekipe.

4Pomemben gasilski pečat je Franc Starešinič pustil tudi na Preloki. O tem, kako dosleden in zavzet mentor je bil, pripoveduje nekdanji poveljnik PGD Preloka in desetar tekmovalne ekipe preloškega društva Tine Plut. Pripoveduje o vsestranski pomoči, ki jim jo je Starešinič nudil pri usposabljanju bodisi za intervencije ali tekmovanja. Spominja se izobraževalnih tečajev, ki jih je vodil, predvsem pa številnih praktičnih vaj, v glavnem na poligonu v Starem kalu, in tudi združenih vaj s sosednjimi društvi. Združene gasilske akcije so bile potrebne zlasti ob sušah, ko je bilo treba prečrpavati vodo iz Kolpe npr. v zaselke Vidine, Kroce, Grdune ..., pa v Paunoviče, Žuniče ... To so bili pač časi, ko vode še niso dovažale gasilske cisterne.

5aO tesnem sodelovanju Starešiniča s PGD Zilje in o združenih vajah sosednjih društev pod njegovim budnim očesom pa pripoveduje nekdanji dolgoletni poveljnik ziljskega društva in gasilski častnik 2. stopnje Jože Čemas. Starešiniča omenja tudi kot odličnega predavatelja na tečajih in kot mentorja na praktičnih vajah v Črnomlju, ko je Jože opravljal tečaj za nižjega častnika. Tudi po zaslugi Starešiniča vsa tri društva v preloški fari še danes dobro sodelujejo, čeprav spadata preloško in ziljsko v sektor Vinica, žuniško pa v sektor Adlešiči, negujejo lepo navado druženja ob florjanovem, se povezujejo na občnih zborih, še dodaja Jože Čemas.

Da je to visoko gasilsko priznanje za vseživljenjsko delo v gasilstvu res prišlo v prave roke, pa je prepričan tudi Ivan Starešinič, predsednik komisije za veterane pri GZ Črnomelj, ki med drugim spremlja veteranske ekipe na tekmovanjih, kjer so prisotne ekipe GZ Črnomelj, na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Ivan se tako spominja, kako je Franc še leta 2018, pri svojih +80 letih, pripeljal na gasilsko tekmovanje na stadionu v Loki v Črnomlju veteransko ekipo PGD Žuniči in kako je kot desetar tej tekmovalni ekipi poveljeval. In kako je vse do povelja za začetek vaje skrbno preverjal vse orodje in opremo za izvedbo vaje in dajal desetini še zadnja navodila. Vsekakor vredno vsega spoštovanja!

Ana Starešinič (23. 10. 2023)

6

 

Visoko gasilsko priznanje Francu Starešiniču iz Žuničev

10 16Na spletni Preloki smo se že večkrat pohvalili, da imajo tudi naši kraji dolgo in bogato tradicijo na področju prostovoljnega gasilstva. Zdaj pa se lahko pohvalimo, da so na nedavnem 18. kongresu Gasilske zveze Slovenije razglasili, da prejme posebno visoko priznanje gasilske organizacije za življenjsko delo na področju gasilstva – PLAKETO GASILCA – prostovoljni gasilec iz naših krajev Franc Starešinič iz Žuničev.

10 16 3Franc Starešinič, po domače Mikčev, je delu na področju gasilstva posvetil tako rekoč vse svoje življenje. V svoje matično društvo PGD Žuniči se je vključil že kot t. i. gasilski podmladek. Skozi vse obdobje aktivnega dela v gasilski organizaciji se je tudi izobraževal in nadgrajeval strokovno znanje na tem področju. Že pri svojih 18 letih je obiskoval tečaj za gasilskega podčastnika. Pozneje si je pridobil še čin gasilskega častnika 1. stopnje in nato napredoval do čina gasilski častnik 2. stopnje. Je tudi republiški sodnik za gasilska tekmovanja.

Svoje ogromno znanje je zagnano in uspešno prenašal tudi na mlade rodove gasilcev, ne samo v Žuničih, ampak v širši regiji: na Preloki, v Ziljah, Vinici, Adlešičih, Gribljah itd.

10 16 2aPredlog za to visoko odličje je podala Gasilska zveza Črnomelj, potrdila sta ga regijski svet Belokranjske regije in komisija za odlikovanja pri Gasilski zvezi Slovenije.

Plaketa gasilca, ki jo sestavljajo plaketa, nadomestni trak in listina, bo Francu Starešiniču vročena na slovesnosti, ki jo v počastitev dneva gasilca in meseca požarne varnosti pripravlja Gasilska zveza Črnomelj 22. oktobra 2023 na Rožič Vrhu.

Francu Starešiniču iskreno čestita za to visoko priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu tudi uredništvo www.preloka.si.

Ana Starešinič (16. 10. 2023)

»Preloško« letalo in preloška »pristajalna njiva«

1Ste vedeli, da je leta 1944, verjetno 10. maja, v našo vas priletelo letalo? Ne nad našo vas, – nad Preloko so letala letela že prej in tudi potem – , ampak v našo vas. Seveda ni pristalo na stezi, ampak kar na njivi. K sreči ni oplazilo nobene hiše, zgorelo pa je pol njive, posejane z ječmenom. Zgorelo je tudi letalo, motor pa se je zapičil v zemljo, Preločani so ga izkopali šele 10 let kasneje. To je bilo eno od 244 zavezniških letal, ki so – sestreljena ali poškodovana – strmoglavila na slovenskem ozemlju.

2Pilot, Britanec, je k sreči pravočasno izskočil s padalom, ustavil se je na smreki pri Grdunih. Domačini so ga od tam rešili in s konji prepeljali v Vinico, od tam pa je potem odšel na takrat še delujoče belokranjsko mednarodno letališče Otok. Ta pilot je bil le eden od 806 letalcev v zadetih zavezniških letalih, ki se jim je uspelo rešiti, umrlo jih je 391.

O tem »preloškem« letalu je Božidar Flajšman z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nedavno na Preloki posnel video s pričevanji Ivana Simčiča – Cestarovega, Jožeta Starešiniča – Žižečkinega ter Janeza Balkovca – Maradinovega:

Video ZGORELO JE POL NJIVE

A. S. (1. 9. 2023)

Marija Pavlakovič - Bertova (1944 – 2023)

08 05Mali zvon svete Trojice na Preloki se je v četrtek, 3. avgusta 2023, spet oglasil in naznanil nadvse žalostno novico: na svojem domu na Preloki je umrla Marija Pavlakovič, po domače Marica Bertova.

Rodila se je 5. novembra 1944 na Glavici, v fari Bosiljevo, njen dekliški priimek je bil Franković. Preloška snaha je postala leta 1963, ko se je poročila s Preločanom Jožetom Pavlakovičem – Bertovim. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Marjan in Jože.

Njeno življenje je bilo prispodoba marljivosti, delavnosti, skrbnosti in potrpežljivosti. Da bi njihova hiša lahko šla v korak s časom, je mož Jože od leta 1969 vrsto let hodil na delo v Nemčijo, na njena ramena pa je padla večina bremen dela na gruntu, ob tem pa še skrb za majhna otroka. V tistem času smo jo pogosto videvali tudi s kosilnico ali pri delu z motorno žago. Ko pa se je leta 1973 v Vinici odprla Novoteksova tovarna, je bila Marija med prvimi tam zaposlenimi. Nič ji ni bilo pretežko, nikoli je nisi slišal, da bi se kaj pritoževala ali da bi jamrala.

Hud udarec zanjo pa je bila zgodnja, veliko prezgodnja smrt moža Jožeta leta 1991.

A življenje je teklo dalje, razveseljevali so jo vnuki, ki so prihajali, nato pravnuki ... Kot odlična pevka se je rada udeleževala vseh družabnih dogodkov na Preloki (gl. npr. tukaj), rada je pela tudi v cerkvi. In seveda z ljubeznijo obdelovala svoje njive, negovala svojo živino, vinograd.

Marije Pavlakovič se bomo spominjali kot dobre ženske, do vseh prijazne vaščanke, ki je bila vedno v lepih odnosih z vsemi ... in jo bomo pogrešali!

Naj počiva v miru!

Podrobnosti o pogrebu: pogreb bo v sredo, 9. avgusta 2023, ob 17. uri pri sv. Trojici na Preloki. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v naši kapeli. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo v korist naše župnijske cerkve.