Prejšnji mesec, 6. decembra lani, je Peter Žunič, po domače Kokčev iz Žuničev, praznoval 90 let, žal se je danes, 20. januarja 2024, za vedno poslovil.

Za Petra, ki se je rodil kot prvi od treh otrok Ivana in Marije Žunič, je bilo že po tradiciji določeno, da bo ostal doma in prevzel kmetijo. In to čeprav je bil odličen učenec in je učitelj staršem predlagal zanj nadaljnje šolanje.

Že od malega je moral in znal trdo delati, tudi za najtežja kmečka dela pa je moral poprijeti ob odsotnosti očeta med 2. svetovno vojno. Po vojni, leta 1959, se je poročil z Marijo Žunić, v zakonu sta se rodila Tihomir in Erik.

Peter je bil skrben in napreden gospodar; poleg dela na gruntu se je nekaj časa ukvarjal tudi z mlinom na Kolpi. Z ženo sta med prvimi v okolišu začela oddajati mleko, obnovila in razširila sta gospodarsko poslopje in hišo. Z veseljem je stopal v korak s časom tudi, ko je v tradicionalni način kmetovanja začela prodirati mehanizacija in so težaško delo olajšali kmetijski stroji.

Za Petra Žuniča lahko rečemo, da je skoraj ves svoj vek preživel s svojim gruntom in od grunta. In imel je to srečo, da je v poznih letih in do konca svojih dni užival sadove svojega dela na svojem domu, v hiši, kjer so pod eno streho živele hkrati kar štiri (!) generacije družine Kokčevih. Podarjeno mu je bilo, da je lahko od blizu spremljal odraščanje vnukov in pravnukov, – vrednota, ki je danes vse bolj redka dobrina.

A imel je tudi to srečo, da je glavnino svojega veka preživel v Žuničih, ko je bil ta kraj v vzponu, ko je tam še vse kipelo od življenja in optimizma. Bil je pomemben člen te vaške skupnosti, vedno med prvimi, ko je bilo treba kaj postoriti za dobrobit vasi, vedno med prvimi pri delu v gasilstvu, pri gradnji gasilskega doma, nabavljanju gasilske opreme ... ali pa samo pri navadni medsosedski, medčloveši pomoči, – še eni od vrednot, ki v današnjem izrazito individualiziranem svetu postaja vse bolj redka dobrina.

Čeprav se navadno reče, da nihče ne bo odnesel s sabo na oni svet ničesar, bo Peter Žunič odnesel s seboj veliko lepega in dobrega.

Naj zdaj počiva v miru, skupaj s pokojno ženo Marijo, s katero se je poročil 25. januarja 1959, torej prav v teh dneh pred 65 leti!

***

Podrobnosti o pogrebu: ta bo v četrtek, 25. januarja 2024, ob 15. uri na pokopališču pri sv. Trojici na Preloki. Njegovemu spominu se bo mogoče pokloniti ob žari, ki bo v naši kapeli od 12. ure.

 (20. 1. 2024)

P. S.: Tukaj si lahko preberete poslovilne besede, ki jih je Petru Žuniču namenil v imenu PGD Žuniči gasilski tovariš Franc Starešinič.

Nič novega pod soncem, so mi še pred časom govorili stari ljudje. In res, prej so ljudje govorili o oblakih, zdaj govorijo o oblakih.

Nekdaj so oblaki nosili vodo, brez katere se ne da živet, danes pa so v oblakih podatki, brez katerih se očitno tudi ne da živet.

In kaj je tu novega?

Nekdaj je vladal presvitli cesar, pa smo ga poslušali in ubogali, pa je nato prišel kralj, pa potem razni sekret-arji ... No, zdaj pa je na vrsti umetna inteligenca! Umetna, kot so umetne razne pijače, pa jedače, pa plastika fantastika ... No, pa naj nam še vlada nekaj umetnega, ako se že naravnega ne najde!

A jaz pravim: zakaj pa škatla-mašina ne bi mogla mislit? Le zakaj ne? Ako ptice letijo, zakaj ne bi smele škatle-mašine oz. avioni, ako ribe plavajo, zakaj ne bi smele tudi škatle-mašine oz. podmornice? Zakaj je torej treba bit živ, da je nekaj lahko inteligentno oz. da lahko misli?

Nič novega pod soncem torej! Vendar se bojim, ne toliko da so škatle-mašine postale inteligentne, ampak da s(m)o se ljudje pobebavili!

Preloški kume (16. 1. 2024)

P. S. našega kumeta: Nekdaj, ko je kmet še nekaj veljal, so molili za zdravo kmečko pamet. Bi šlo tudi danes? In kaj, ako ta vaša UI tega ne priporoča?

P. S. uredništva: Hvala kumetu za ta pronicljivi komentar na temo UI. Priloženi sliki sta nam poslala Marica Jaušovec in Chat GPT.

Božič je mimo, silvester tudi in za nami je še eno leto. Leto, ko so nas presenečale naravne ujme, razne človeške peripetije in – umetna inteligenca.

Na našo nedavno pobudo, da še vi uporabite UI, smo prejeli kar nekaj umetnij. Umetna inteligenca in umetnost imata veliko skupnega: kar 5 prvih črk. Obe dajeta svoji domišljiji prosto pot in tu so zdaj ti "strojetvori":

Milan V. nam je poslal primerek, kako si UI predstavlja praznično Preloko – ne Preloke, kakšna je, ampak kakšna bi morala biti, brez globalnega segrevanja in – s katedralo! In za praznično vzdušje nam je UI poleg snega natrosila še smrekice!

UI je po navodilu Sama B. prav tako ustvarila praznično čarobnost, z dodatkom zvezde – zvezde repatice. UI je morda s tem nagradila virtualno Preloko. Ta je že skoraj 20 let “v oblaku”, kjer so ne le podatki, ampak tudi informacije, brez katerih se UI ne bi mogla nič naučiti, ali pač.

Gregor I. je s pomočjo UI takole obdelal prizor, ki ga uzre vsak, ki v teh dneh stopi v preloško cerkev. Prizor, ki je lep v svoji preprostosti, brez vsakega blišča in raznoraznega novodobnega kiča ...

Zaključujemo pa s fotografijo, ki se pravzaprav navezuje na tisto prvo – futuristično sliko Preloke s katedralo. Kot navaja Jože R., je umetna inteligenca na Preloki opazila "božičkovega kardinala" – ptico v Božičkovem okrasju, in kdo pravi, da ptičja evolucija ne bo šla po sledeh umetnosti umetne intelligence.

Da, da, UI prihaja po naše službe, našo umetnost, naše duše ..., morda tudi po naše kure!

A. S. (8. 1. 2024)

P. S.: Uredništvo vam zagotavlja, da bodo prispevki na spletni Preloki tudi v prihodnje izključno plod človeške pameti.

Za letošnjo božično-novoletno voščilnico smo se obrnili na danes vseprisotno Umetno inteligenco: prosili smo jo, naj nam pričara Preloko v snegu, naj “zasneži” tole fotografijo, ki smo jo objavili nedavno.

Chat GPT se je sprva izgovarjal, češ da ne zna, nato, da ne zna analizirati motiva. Jasno, več kot 80 % dijakov, šolarjev in študentov uporablja ta chat za domače naloge, pa se je chat od njih navadil narediti minimum od minimuma.

No, pa smo vztrajali s prompti, ga vrteli in na koncu le iztisnili nekaj iz njega, kot iz današnje generacije po šolah.

In ta njegova voščilnica je zdaj tu, priložena!

"Vesele praznike in srečno novo leto," nam je na koncu še navrgla ta umetna/umetniška inteligenca.
Isto, enako, podobno ... pa uredništvo www.preloka.si vošči tudi vam, spoštovani obiskovalci preloške spletne strani.

Seveda se nismo pozabili Chatu GPT na koncu še prijazno zahvaliti – namreč ta stvar je inteligentna, pa čeprav umetno, in se ni za hecat!

(23. 12. 2023)

P. S.: Vabimo vas, da še vi poskusite izzvati Umetno inteligenco s kakim preloškim motivom in ji naročiti, naj ta motiv po svoje “nadgradi”. Rešitve pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Najbolj zanimive bomo z veseljem objavili.

Preločanka Stanka Novak, po domače Županova, je bila v mladosti močno vpeta v društveno dogajanje na Preloki. Bila je pomemben člen generacije, ki je ustanovila preloško kulturno društvo, večkrat smo jo že omenjali med plesalci v preloški folklorni skupini (npr. tukaj), bila je pobudnica različnih vragolij, ki jih je mladina uganjala na takratnih kar tri dni trajajočih svatbah, pirih ...

Kot medicinsko sestro jo je življenje zaneslo najprej v Sežano, kjer je delala v tamkajšnji bolnišnici, nato pa je leta 1963 odšla – skupaj z možem Radom Stevanovićem – v Vranje v Srbiji. V bolnišnici v Vranju je bila vse do upokojitve glavna medicinska sestra na kirurškem oddelku. Umrla je 9. decembra, natanko na svoj 89. rojstni dan.

Vse fotografije, ki jih prilagamo, so iz obsežnega arhiva družine Čoholič, naših rojakov iz Švedske. Posnete so bile leta 1957, v okviru pira pri Navoselkinih, ki so ga podrobno dokumentirali (zvočno, fotografsko in opisno) etnomuzikologi z Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani (GNI). Avtor teh posnetkov je dr. Valens Vodušek. Dan po tridnevnem pirovanju je namreč na hribčku ob naši cerkvi in šoli snemal še folklorne plese. In tako je “ujel” še en motiv z radovednimi šolarčki in njihovo t’ršico, ki so po pouku prišli opazovat dogajanje. Le zadnja od teh petih fotografij je nastala en dan prej.

Na vseh fotografijah je seveda tudi Stanka Županova, gonilna sila nekoč živahnega kulturnega utripa na Preloki.

Naj počiva v miru!

A. S. (10. 12. 2023)