Največja jugoslovanska ladja tistega časa

 05-14/1

Ob zgraditvi je to bila največja ladja jugoslovanske trgovske mornarice, po nosilnosti je prekašala vse naše tedanje ladje. Bila je prva jugoslovanska čezoceanka za prevoz razsutega tovora (t. i. bulc carrier), zgrajena v domačih ladjedelnicah. Takšne ladje so takrat premogle samo svetovne pomorske velesile. Naročnica in lastnica ladje je bila Splošne plovbe Piran.

6Ladja Bela krajina je bila zgrajena v ladjedelnici Uljanik v Pulju pod taktirko Belokranjca Josipa Kopiniča. Kopinič je bil tedaj direktor Uljanika in tudi boter ladje Bela krajina (več o njem v posebnem članku). Krst in splavitev ladje sta bila 18. decembra 1960, med večtisočglavo množico ljudi je bila tudi številčna belokranjska delegacija. Dogodek je močno odmeval v takratnih medijih, gl. npr. članek iz Dolenjskega lista (desno).

7Po splavitvi so ladjo v Uljaniku seveda še dogradili in opremili (lastne nakladalne in razkladalne naprave, inventivno zasnovana tovorna dvigala, najsodobnejše navigacijske naprave, ena naših prvih ladij s klimatskimi napravami v stanovanjskih in družabnih prostorih ...). In 5. avgusta 1961, na vrhuncu turistične sezone, “se je prišla vsa mlada, nova in moderna predstavit v svojo matično luko pred Piranom” in se tam “zasidrala kakor plavajoča gora, zastirajoč očem obzorje proti savudrijskemu rtiču.” (gl. Delo, 7. 8. 1961, članek desno)

Ladja Bela Krajina je bila ponos Uljanika, kjer so jo zgradili, Splošne plovbe, ki je bila njena lastnica, in Bele krajine, po kateri je bila poimenovana.

2345

Priložene fotografije je uredništvu Preloke.si prijazno posredoval Jože Utenkar, nekoč kapitan dolge plovbe in pozneje tehnični direktor Splošne plovbe Piran, ki do potankosti pozna vse ladje, ki so kdaj plule v floti Splošne plovbe. Še več fotografij iz njegovega bogatega arhiva o “naši” ladji bomo objavili v nadaljevanju. V enem od naslednjih člankov pa pričakujte tudi intervju s kapitanom Utenkarjem.

A. S. (14. 5. 2023)

Enigma je končno le rešena

Po vaših številnih stranpoteh (in naših številnih namigih) smo končno prejeli pravilni odgovor na naše nagradno vprašanje. Nagrajenca in nagrado bomo predstavili v nekaj naslednjih obvestilih.

Zdaj pa še fotografija za tiste, ki vse doslej še niste ugotovili, za kaj gre!

05-13c

Uredništvo www.preloka.si (13. 5. 2023)

Kar dve novi knjigi, tudi o našem objektu – namig št. 8

05 11Aprila letos je izšla obsežna knjiga, kjer je podrobno predstavljena tudi “skrivnostna Bela krajina”, seveda ob številnih drugih objektih iz iste gospodaske panoge. Le štiri mesece pred tem (decembra lani) pa je izšla še ena knjiga, kjer je med drugim v ospredju materialna dediščina (predvsem umetniška oprema) tovrstnih objektov, seveda tudi našega.

Na priloženi fotografiji sta naslovnici obeh knjig. Oba naslova in oba avtorja smo seveda prekrili, “umetno inteligenco” pa uporabili, da nam je izluščila bistvo. Ovitki knjig so pač obleka vsebine, so grafična zgodba ...

In veliko sreče pri ugibanju.

A. S. (11. 5. 2023)

Skrivnostna Bela krajina v belem – namig št. 7

05 09V namigu št. 5 smo pisali o tem, da je bil ta objekt naš ponos. Bil je ponos in promocija Bele krajine in Slovenije, naš ambasador v svetu.

Žal je ta naš ponos zdaj mrtev, pokopan, ni ga več. Dobesedno in simbolično, v prenesenem pomenu.

Bela krajina nima več tega svojega ambasadorja od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, Slovenija pa je še zadnji tak objekt izgubila (prodala!) – tako kot še marsikaj drugega – prav pred kratkim, sredi aprila letos.

Naša nekoč vitalna gospodarska panoga je danes – le še v muzeju.

A. S. (9. 5. 2023)

Vez med Belo krajino in Triglavom – namig št. 6

Trditev, da je bil naš skrivnostni objekt na svoj način povezan s Triglavom, se vam bo najbrž zdela precej “eksotična”. Triglav je bil vendar vedno tako daleč od Bele krajine, kajne? – Pa vendar ne vedno!

Kot ste razbrali iz dosedanjih namigov, sega začetek tega objekta še v čase nekdanje skupne države in tam se je njegova življenjska pot tudi končala. Torej je ves svoj vek gotovo preživel pod takratnimi državnimi simboli.

05 06A pri njegovih “tvorcih” ste gotovo zaznali tudi močne nacionalne (torej slovenske) in lokalne (torej belokranjske) vzgibe. Tudi tako očitne nacionalne vzgibe, da je bil na pročelju tega objekta med drugim izrisan prvovrstni simbol slovenstva Triglav, – da, tisti simbol, ki je mnogo let pozneje pristal v slovenskem državnem grbu in na naši zastavi.

No, pa naj še kdo reče, da nimata Bela krajina in Triglav nič skupnega!

A. S. (6. 5. 2023)