Ste vedeli, da je leta 1944, verjetno 10. maja, v našo vas priletelo letalo? Ne nad našo vas, – nad Preloko so letala letela že prej in tudi potem – , ampak v našo vas. Seveda ni pristalo na stezi, ampak kar na njivi. K sreči ni oplazilo nobene hiše, zgorelo pa je pol njive, posejane z ječmenom. Zgorelo je tudi letalo, motor pa se je zapičil v zemljo, Preločani so ga izkopali šele 10 let kasneje. To je bilo eno od 244 zavezniških letal, ki so – sestreljena ali poškodovana – strmoglavila na slovenskem ozemlju.

Pilot, Britanec, je k sreči pravočasno izskočil s padalom, ustavil se je na smreki pri Grdunih. Domačini so ga od tam rešili in s konji prepeljali v Vinico, od tam pa je potem odšel na takrat še delujoče belokranjsko mednarodno letališče Otok. Ta pilot je bil le eden od 806 letalcev v zadetih zavezniških letalih, ki se jim je uspelo rešiti, umrlo jih je 391.

O tem »preloškem« letalu je Božidar Flajšman z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nedavno na Preloki posnel video s pričevanji Ivana Simčiča – Cestarovega, Jožeta Starešiniča – Žižečkinega ter Janeza Balkovca – Maradinovega:

Video ZGORELO JE POL NJIVE

A. S. (1. 9. 2023)

Mali zvon svete Trojice na Preloki se je v četrtek, 3. avgusta 2023, spet oglasil in naznanil nadvse žalostno novico: na svojem domu na Preloki je umrla Marija Pavlakovič, po domače Marica Bertova.

Rodila se je 5. novembra 1944 na Glavici, v fari Bosiljevo, njen dekliški priimek je bil Franković. Preloška snaha je postala leta 1963, ko se je poročila s Preločanom Jožetom Pavlakovičem – Bertovim. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Marjan in Jože.

Njeno življenje je bilo prispodoba marljivosti, delavnosti, skrbnosti in potrpežljivosti. Da bi njihova hiša lahko šla v korak s časom, je mož Jože od leta 1969 vrsto let hodil na delo v Nemčijo, na njena ramena pa je padla večina bremen dela na gruntu, ob tem pa še skrb za majhna otroka. V tistem času smo jo pogosto videvali tudi s kosilnico ali pri delu z motorno žago. Ko pa se je leta 1973 v Vinici odprla Novoteksova tovarna, je bila Marija med prvimi tam zaposlenimi. Nič ji ni bilo pretežko, nikoli je nisi slišal, da bi se kaj pritoževala ali da bi jamrala.

Hud udarec zanjo pa je bila zgodnja, veliko prezgodnja smrt moža Jožeta leta 1991.

A življenje je teklo dalje, razveseljevali so jo vnuki, ki so prihajali, nato pravnuki ... Kot odlična pevka se je rada udeleževala vseh družabnih dogodkov na Preloki (gl. npr. tukaj), rada je pela tudi v cerkvi. In seveda z ljubeznijo obdelovala svoje njive, negovala svojo živino, vinograd.

Marije Pavlakovič se bomo spominjali kot dobre ženske, do vseh prijazne vaščanke, ki je bila vedno v lepih odnosih z vsemi ... in jo bomo pogrešali!

Naj počiva v miru!

Podrobnosti o pogrebu: pogreb bo v sredo, 9. avgusta 2023, ob 17. uri pri sv. Trojici na Preloki. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v naši kapeli. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo v korist naše župnijske cerkve.

Zlatomašniškega jubileja ne bi te dni praznoval samo naš sedanji župnik Vinko Guna, ampak tudi naš rojak, Preločan Jure Ivanušič, seveda če ... če včasih tako okrutna usoda ne bi hotela drugače.

Jure se je rodil 18. avgusta 1947, osnovno šolo je obiskoval v domači vasi Preloki in Vinici, gimnazijo v Pazinu v Istri, nato Teološko fakulteto v Ljubljani in ob koncu študija leta 1973 je prejel mašniško posvečenje. In na današnji dan pred natanko pol stoletja je daroval svojo prvo mašo. Obudimo spomin na ta veličastni dogodek.

Bila je čudežno lepa nedelja, 8. julija 1973, in na Preloki se je trlo ljudi od blizu in daleč, ki so želeli biti prisotni na tej slovesnosti. Prišli so tudi številni njegovi študijski kolegi in prijatelji, številno sorodstvo z vseh koncev in krajev. Seveda so se za to priložnost zbrali tudi vsi njegovi bratje in sestre, raztreseni po različnih krajih, državah in celinah. In po slovesni novi maši se je slavje nadaljevalo še na Juretovem domu v Škavrinih.

Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Polhovem Gradcu, kjer je služboval kot kaplan. Potem je bil prerazporejen na Vrhniko. Ampak na to delovno mesto ni žal nikoli prišel, ker se je samo dobro leto po svoji novi maši, 19. julija 1974, smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči v Pogancih pri Novem mestu. Tri dni pozneje (22. julija 1974) smo ga pri sv. Trojici na Preloki pokopali.

Jure je bil s svojo vedrino in komunikativnostjo zelo priljubljen ne samo v svoji domači vasi, ampak tudi med sošolci na Teološki fakulteti in pozneje med farani v Polhovem Gradcu. Prav ganljivo je opazovati, kako se oboji še vedno prihajajo poklonit njegovemu spominu na njegov veliko prerani grob.

Naj tudi spomnimo, da smo na Preloki leta 2013 počastili 40. obletnico njegovega mašniškega posvečenja z veliko slovesnostjo, ki se je je udeležilo kar 33 njegovih sošolcev in prijateljev s Teološke fakultete, med njimi tudi beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar.

A. S. (8. 7. 2023)

Natanko 50 let mineva od takrat, ko je bil na praznik apostolov Petra in Pavla v ljubljanski stolni cerkvi naš župnik Vinko Guna posvečen v duhovnika.

Rodil se je 21. 11. 1947 v Karlovici v župniji Velike Lašče, kot četrti od skupno osmih otrok. Družina se je potem preselila v Mengeš in tam je končal zadnja dva razreda osnovne šole. Sledila je Srednja verska šola Vipava, študij pa je nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani. Novo mašo je daroval leta 1973 v Mengšu. Kot Kaplan je služboval v Tržiču in Ribnici, nato pa bil župnik sočasno v dveh farah v Zasavju – na Jagnjenici in na Svibnem.

Leta 1990 je bil razporejen za župnika v Adlešiče in dobil v upravljanje še faro Preloka. In tako nas župnik Vinko Guna duhovno oskrbuje že 33 let, tudi potem, ko se je uradno že upokojil.
Preločani imamo torej veliko razlogov, da našemu zlatomašniku izkažemo hvaležnost in se mu zahvalimo za vsa dobra dela v Gospodovem vinogradu v petdesetih letih.

(29. 6. 2023)

In še tretjič - kuma

Kuma pa na vse  TO in TO - samo TO:

Draga deca, TU-DI brez znanja se daleč pride, BraTUška TU TI TU RU TU, kot TI TO lahko vidiš na CNN, pa še na plonkič vas učijo TI naši preds-TA-v-NI-ki gledat!

Vidite, deca, naš zunanji minister Kahl ne zna angleško, zna pa TET-A-TET. Hm, katera teta je to zdaj, prva, druga, ali je ona TET-A ali mu je ona ministrica že TET-A ali pa ta druga teta ni TET-A ampak le TET-6 iz Teštanja!

TET-A-TET