Vince Miketič (1946 – 2021)

06 01Danes je v Domu starejših občanov v Črnomlju za vedno zaspal Vincencij Miketič, po domače Vince Rtički. Veliko prezgodaj, saj je letos februarja dopolnil šele 75 let.

Svoj vek je preživel v našem zaselku Jakovini, v hiši na hribčku s prostranimi razgledi na vsa štiri strani. Bil je dete narave, živel je z naravo, kake svetovne teme ga nikoli niso zanimale.

Bil je dolgoletni član preloške folklorne skupine Lepa Anka, – njen odličen plesalec. Ni bilo nastopa, kjer bi Vince manjkal, ni bilo vaje, na katero ne bi prikolesaril iz Jakovinov.

Spominjali se ga bomo tudi po nekaj odlično odigranih vlogah v okviru preloške igralske družine, – morda ena njegovih najboljših je bila vloga Urarja v Štokovi komediji "Trije tički", ki jo je režiral Stane Starešinič.

Tale njegova fotografija pa je nastala na snemanju dokumentarca "Steljarija na Preloki", kjer je Vince sodeloval kot kosec – steljar. Takole zadovoljen je zgledal med steljarsko večerjo.

                                                  ******

Podrobnosti o pogrebu: ta bo v ponedeljek, 7. junija 2021, ob 16. uri na pokopališču na Preloki. Žara bo na dan pogreba od 14. ure v naši cerkvi.

Naj Vince Rtički počiva v miru!

(1. 6. 2021)

Pisani, cvetoči vuzem na Preloki

04 03

Preloka, 2. 4. 2021 ob 15. uri, skozi objektiv Marice Jaušovec

Stane Starešinič, 3. 11. 1921 – 2. 4. 1994

Danes mineva 27 let od smrti Staneta Starešiniča, prvega poklicnega igralca iz Bele krajine.

Bila je velikonočna sobota, 2. aprila 1994, ko se je v bolnišnici v Izoli nepričakovano in mnogo prezgodaj odvilo zadnje dejanje v njegovi življenjski igri. Na njegovem odru v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se mu poklonili na žalna slovesnosti 5. aprila, pokopali smo ga 6. aprila na Preloki.

Na Preloki je Stane Starešinič 3. novembra 1921 tudi stopil na oder življenja. Tu se je že tudi začela njegova igralska pot, – in to kar na začetku že v glavnih vlogah (gl. TUKAJ). Nadaljevala se je na gledališkem tečaju v okviru SNG na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, kjer se je učil od takrat največjih imen slovenskega gledališča. Nato se je kalil v prvi generaciji študentov takoj po vojni ustanovljenega AGRFT-ja in leta 1951 postal njegov prvi diplomant (bil je ponosni lastnik diplome št. 1/1).

Že med študijem je nastopil v prvem slovenskem celovečernem igranem zvočnem filmu Na svoji zemlji (1948), ki se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.

04 02 2Takoj po diplomi je bil povabljen v Trst, kjer je režiser Jože Babič pripravljal velikopotezno zasnovano predstavo na prostem Celjski grofje. Vloga Pravdača v tej predstavi je bila že Stanetov prvi velik uspeh in mu je tudi odprla vrata v stalni ansambel tega gledališča.

V gledališču v Trstu je potem prehodil večino svoje poklicne igralske poti. Bil je eden od stebrov tega gledališča in je v njem oblikoval več kot 200 vlog, med njimi veliko zahtevnih likov slovenske in svetovne dramatike (gl. njegov celotni opus).

Težko bi zdaj brez globljega premisleka izbrali najboljše, a gotovo bi nam zameril, če ne bi omenili njegovega trikratnega Romea: prvič v mariborski Drami v sezoni 1951/52, drugič v isti sezoni v Trstu in še tretjič kot gost v ljubljanski Drami v sezoni 1953/54. In seveda Hamleta v Trstu v sezoni 1961/62 ter Hamleta v naslednji sezoni v Karlovcu, – za to vlogo je prejel celo hrvaško prvomajsko nagrado. Oba tadva Hamleta sta mu tudi utrla pot na podiplomski študij v Prago, kamor se je septembra 1964 odšel izpopolnjevat še v režiji, med drugim tudi pri znanem režiserju Otomarju Krejču.

Stane Starešinič je ostal zvest poslanstvu svojega poklica in tržaškemu odru tudi po upokojitvi leta 1982 pa vse do smrti leta 1994. »Zvestoba, dolga kar 43 let!« mu je zapisal v slovo eden od tržaških kolegov.

Mi pa dodajmo še eno njegovo zvestobo: do Bele krajine in Preloke. Belokranjec je ostal v srcu vse življenje. Rad in pogosto se je vračal, predvsem pa veliko prispeval h kulturnemu utripu deželice na sončni strani Gorjancev. To pa je že tema, ki si zasluži nov prispevek.

Ne prezrite, da smo mu v zahvalo in v poklon ob njegovi letošnji 100. obletnici rojstva na preloški spletni strani objavili njegov celotni igralski opus (TUKAJ).

Posebej pa se mu je poklonila tudi svetovna Wikipedija – s tem da je odprla njegovo spletno stran (gl. TUKAJ).

Ana Starešinič (2. 4. 2021)

 

Celotni opus gledališkega igralca Staneta Starešiniča

Hommage Stanetu Starešiniču ob njegovi letošnji 100. obletnici rojstva

Ljudski oder na Preloki
04 01 11938 F. Weiser: Luč z gora, Hinko Moll, gl. vloga
1939 F. Timmermans: Župnik iz cvetočega vinograda, Izidor
1940 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Matiček, gl. vloga
1941 F. S. Finžgar: Razvalina življenja, Ferjan

SNG na osvobojenem ozemlju v Beli krajini 1944 – 1945
(Kot tečajnik je nastopil na več proslavah in slavnostnih akademijah.)
1944 I. Cankar: Kralj na Betajnovi, manjša vloga v uprizoritvi pred delegati II. zasedanja SNOS

AGRFT – javne produkcije oddelka za dramsko igro
1947 W. Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, Claudio/Baltazar; 1. javna produkcija AGRFT
1948 A. T. Linhart: Županova Micka, Tulpenheim
1948 D. Garrick: Varh, Gospod Serče
1949 K. A. Trenev: Gimnazijci, Pavel
1950 Moliere: Kritika šole za žene, Lysidas
1950 Moliere: Improvizacija v Versaillu, Du Croisy
1950 Moliere: Sganarelle ali Namišljeni rogonosec, Lelij
1950 A.P.Čehov: Tri sestre, Tuzenbah; diplomska uprizoritev prve generacije slušateljev

SNG Drama Ljubljana (v manjših vlogah kot študent AGRFT-ja; izbor):
1947 F. Žižek: Miklova Zala, Drugi fant – njegov prvi nastop v SNG Drama Ljubljana
1947 F. Levstik,B. Kreft: Tugomer, Prvi Braniborec
1948 W. Shakespeare: Hamlet, Plemič
1949 W. Shakespeare: Kralj Lear, Prvi sel

Slovensko gledališče v Trstu
04 01 21951 B. Kreft: Celjski grofje, Pravdač
1952 P. Schurek: Pesem s ceste, Miško
1952 R. in A. Goetz: Dedinja, Moris
1952 M. Držić: Dundo Maroje, Maro
1952 W. Shakespeare: Romeo in Julija, gl. m. vloga Romeo
1952 P. Budak: Metež, Perelija
1953 H. Wuolijoki: Žene na Niskavuoriju, Doktor
1953 F. Schiller: Kovarstvo in ljubezen, Ferdinand
1953 N. Manzari: Mrtvi ne plačujejo davkov, Gigi
1953 Moliere: Učene ženske, Klitander
1953 F. Žižek: Miklova Zala, Tevže
1953 I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Šviligoj
1954 J. Javoršek, J. Tiran: Odločitev, Bernard
1954 N. Krasna: Draga Ruth, Chuck Vincent
1954 B. Kreft: Kranjski komedijanti, Matiček, glavna vloga
1954 B. Jonson: Volpone, Mosca

1954 H. Tiemayer, Mladost pred sodiščem, Gerard de Wert
04 01 3b

1954 F. Roger, Trije fantje in eno dekle, Michel

1955 W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka, Tranio
1956 E. De Filippo: Glasovi vesti, Carlo
1956 L. Pirandello: Henrik IV., Bertoldo
1956 R. Pregarc: Šagra, kmet Jurij
1957 J. Steinbeck: Živi plamen, Victor
1957 J. Tavčar: Prihodnjo nedeljo
1957 A. P. Čehov: Utva, Konstantin Gavrilovič Trepljev

1958 M. Pagnol, Topaze
1958 J. Lutowski, Dežurna služba, dr. Osinski

1958 F. M. Dostojevski, D. Dardi: Zločin in kazen, Svidrigajlov
1959 K. A. Görner, M. Holkova: Pepelka, Princ
1959 P. Levi: Po čem je resnica, Pietro
1959, J. Jurčič, S. Klemenčič: Deseti brat, Lovro Kvas
1959 V. Levstik, H. Grün: Kastelka, Sin
1960 B. Kreft: Balada o poročniku in Marjutki, Poročnik

1961 B. Nušić, Dr., Velimir Pavlović

1961 W. Shakespeare: Hamlet, naslovna vloga Hamlet
1962 G. Greene, Uvidevni ljubimec, Clive Root

1962 D. Fo: Arhangeli in avtomati, Giulio

1963 A. Miller: Smrt trgovskega potnika, Biff
1963 W. Shakespeare: Othello, Cassio
1963 D. Fo: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
104 01 4964 J. P. Sartre: Umazane roke, Louis
1965 I. Cankar: Hlapci, Jerman
1966 C. Goldoni: Grobijani, Riccardo
1966 J. Tavčar: Mrtvi kanarček, Leopold
1966 J. Hašek, Dobri vojak Švejk, Lukaš

1966 M. Gorki: Na dnu, Igralec
1966 S. Mrožek: Čarobna noč in Strip-tease
1967 F. Benedetič: Ne vedno kakor lastovke, Apostol
1967 L. Pirandello: Saj ni zares, Memmo Speranza
1967 A. N. Hennequin, Moje dete, baron d'Aigreville

1967 I. Brnčič: Med štirimi stenami, Andrej
1967 J. Štoka: Anarhist, Kmet
1968 O. Wilde, Kako važno je biti resen, Algermon Moncrieff

1968 P. Kozak: Kongres, Vincent
1968 F. Marceau: Jajce, gl. vloga Magis
1968 J. P. Čehov: Tri sestre, podpolkovnik Veršinin
04 01 51969 J. Tavčar: Red mora biti, Perun
1969 N. Simon, Zares čuden par, Speed

1969 F. Levstik, M. Mahnič, Martin Krpan, minister

1969 J. Štoka: Moč uniforme, Pečka

1970 F. S. Finžgar: Naša kri, Renard
1970 I. Silone: Prigoda ubogega kristjana, Padre spirituale
1970 I. Örkeny, Totovi, župnik

1970 L. N. Tolstoj: Moč teme, Žandar
1971 V. Brancati: Raffaele, Giovanni
1971 B. Brecht: Bobni v noči, Friederich Murk
1971 J. Štoka: Trije tički, Gostilničar Jarm
1972 T. Williams: Tramvaj poželenja, Stanley Kowalski
1972 D. Jovanović: Življenje podeželskih plejbojev po 2. sv. vojni, Valerij
1972 F. Benedetič: Pravila igre, Advokat
1973 I. Pregelj, M. Mejak, F. Benedetič: Tolminci, Janez Gradnik
04 01 61973 A. P. Čehov: Češnjev vrt, Gajev
1975 F. Molnar, Liliom, Linzmann

1975 I. Squarzina: Tri četrtine lune, Ravnatelj, gl. vloga

1975 C. M. Hennequin, Anatolov dvojnik, Kazimir

1975 A. Leskovec, M. Belina: Dva bregova, Krištof Bogatej
1975 M. Gorki: Barbari
1976 P. Golia: Srce igračk, ravnatelj gledališča Takabanda
1976 G. Feydeau: Champignol ali vojak po sili, poročnik Ledoux
1977 O. Župančič: Veronika Deseniška, sosed graščak
1977 A. Negro, B. Zuanella: Bunker
1977 B. Nušić: Oblast, dvojna vloga: Dobroslav in učitelj
1978 C. Goldoni: Nergač, Desiderio
1979 M. A. Bulgakov: Ivan Vasiljevič, Timofejev, gl. m. vloga
1979 E. Kristan: Kato Vranković, Redarstveni uradnik
1979 G. Berto: Neznani Benečan, On – nosilec naslovne vloge
1980 E. Kishon: Bil je škrjanec, ostareli Romeo in pater Lorenzo
1981 I. Mrak: Proces, veliki duhovnik Kajfa
1981 W. Shakespeare: Kar hočete, Orsino, ena od osrednjih vlog
1981 E. De Filippo: Dolgonoge laži, Roberto Perretti
1981 P. Golia: Jurček, Nevihta
04 01 71982 N. V. Gogolj: Ženitev, Starikov
1982 T. M. Plautus: Hvalisavi vojak
1982 M. Kmecl: Mutasti bratje
1983 D. Jovanović: Vojaška skrivnost, Rocky
1983 D. Kovačević: Radovan Tretji, Stanislav
1984 B. Behan, Talec

1985 C. Goldoni: Primorske zdrahe, ribič Matevž
1986 I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Štacunar
1986 M. Mate: Široka usta, monokomedija, Ribničan, tudi režija
1987 B. Nušić: Sumljiva oseba, Spasoje
1990 I. Cankar: Hlapci, Nadučitelj
1993 A. Rebula: Operacija Timava, Dreja

SNG Drama Maribor
1951 W. Shakespeare: Romeo in Julija, gl. m. vloga Romeo
1987 W. Thornton: Ženitna mešetarka, Horacij Vandergelder

Prešernovo gledališče Kranj
1955 B. Kreft: Celjski grofje, Pravdač

MGL - Mestno gledališče ljubljansko
1974 I. Cankar: Za narodov blagor, Kadivec (nastopil kot gost)

HNK v Karlovcu
1962 W. Shakespeare: Hamlet, naslovna vloga Hamlet

Recitali:
- 1963 W. Shakespeare, J. Javoršek: Iz take smo snovi kot sanje; recital igralcev Staneta Starešiniča, Mire Sardoč in Jožka Lukeša
- 1969 Beseda Ivana Cankarja, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča ob 50. obletnici pisateljeve smrti
- 1971 Večer poezij dr. Franceta Prešerna, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča
- 1992 W. Shakespeare: Ves ta svet je oder, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča – v poklon Starešiniču ob njegovi 70-letnici

Glasbeni opus:
V okviru slovenskega gledališča v Trstu so po 2. sv. vojni uprizorili tudi tri operete. Kot dober pevec je Stane Starešinič nastopil v vseh treh:

- 1957 R. Gobec: Planinska roža, Direktor teatra
- 1958 F. von Suppé: Boccaccio, naslovna vloga Giovanni Boccaccio
- 1961 E. Kalman: Čardaška kneginja, grof Boni

Filmski in televizijski opus, izbor:
- 1948 Na svoji zemlji, režija F. Štiglic, Triglav film
- 1960 X-25 javlja, režija F. Čap, Triglav film
- 1961 Ti loviš, režija F: Kosmač, Triglav film
- 1962 Freddy Quinn in pesem južnega morja, režija W. Jacobs, Piran-Film in Filmservis
- 1968 Rinaldo Rinaldini, režija F. Čap, TV-serija v 13 epizodah, Bentoli Productions, ARD
- 1985 Starati se nežno, režija M. Sosič, Viba film

NAGRADE IN PRIZNANJA:
1959 Prvomajska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
1963 Prvomajska nagrada Združenja dramskih umetnikov Hrvaške (za vlogo Hamleta v NK v Karlovcu)
1971 Posebno priznanje SSG Trst
1982 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
1985 Posebno priznanje SSG Trst
1992 Župančičeva plaketa Občine Črnomelj za življenjsko delo

Vse gradivo zbrala in pripravila za objavo Ana Starešinič (2. 4. 2021)

Igralec Stane Starešinič od danes tudi na Wikipediji

Stane Starešinič, ki je prvi poklicni igralec iz Bele krajine in prvi diplomant AGRFT-ja, je letos, 100 let po svojem rojstvu, stopil še na svetovni »oder«. Dobil je namreč svojo stran v svetovni spletni enciklopediji Wikipediji: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Starešinič

03-03-1

03-31-2 

P. S.: Ob njegovi 100. obletnici rojstva, ki jo bomo praznovali 3. novembra letos, pa smo se mu posebej poklonili tudi na www.preloka.si: objavili smo njegov celotni gledališki, glasbeni, filmski in televizijski opus. Ne prezrite TUKAJ.

Ana Starešinič (2. aprila 2021)