Preloka, 2. 4. 2021 ob 15. uri, skozi objektiv Marice Jaušovec

Danes mineva 27 let od smrti Staneta Starešiniča, prvega poklicnega igralca iz Bele krajine.

Bila je velikonočna sobota, 2. aprila 1994, ko se je v bolnišnici v Izoli nepričakovano in mnogo prezgodaj odvilo zadnje dejanje v njegovi življenjski igri. Na njegovem odru v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se mu poklonili na žalna slovesnosti 5. aprila, pokopali smo ga 6. aprila na Preloki.

Na Preloki je Stane Starešinič 3. novembra 1921 tudi stopil na oder življenja. Tu se je že tudi začela njegova igralska pot, – in to kar na začetku že v glavnih vlogah (gl. TUKAJ). Nadaljevala se je na gledališkem tečaju v okviru SNG na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, kjer se je učil od takrat največjih imen slovenskega gledališča. Nato se je kalil v prvi generaciji študentov takoj po vojni ustanovljenega AGRFT-ja in leta 1951 postal njegov prvi diplomant (bil je ponosni lastnik diplome št. 1/1).

Že med študijem je nastopil v prvem slovenskem celovečernem igranem zvočnem filmu Na svoji zemlji (1948), ki se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.

Takoj po diplomi je bil povabljen v Trst, kjer je režiser Jože Babič pripravljal velikopotezno zasnovano predstavo na prostem Celjski grofje. Vloga Pravdača v tej predstavi je bila že Stanetov prvi velik uspeh in mu je tudi odprla vrata v stalni ansambel tega gledališča.

V gledališču v Trstu je potem prehodil večino svoje poklicne igralske poti. Bil je eden od stebrov tega gledališča in je v njem oblikoval več kot 200 vlog, med njimi veliko zahtevnih likov slovenske in svetovne dramatike (gl. njegov celotni opus).

Težko bi zdaj brez globljega premisleka izbrali najboljše, a gotovo bi nam zameril, če ne bi omenili njegovega trikratnega Romea: prvič v mariborski Drami v sezoni 1951/52, drugič v isti sezoni v Trstu in še tretjič kot gost v ljubljanski Drami v sezoni 1953/54. In seveda Hamleta v Trstu v sezoni 1961/62 ter Hamleta v naslednji sezoni v Karlovcu, – za to vlogo je prejel celo hrvaško prvomajsko nagrado. Oba tadva Hamleta sta mu tudi utrla pot na podiplomski študij v Prago, kamor se je septembra 1964 odšel izpopolnjevat še v režiji, med drugim tudi pri znanem režiserju Otomarju Krejču.

Stane Starešinič je ostal zvest poslanstvu svojega poklica in tržaškemu odru tudi po upokojitvi leta 1982 pa vse do smrti leta 1994. »Zvestoba, dolga kar 43 let!« mu je zapisal v slovo eden od tržaških kolegov.

Mi pa dodajmo še eno njegovo zvestobo: do Bele krajine in Preloke. Belokranjec je ostal v srcu vse življenje. Rad in pogosto se je vračal, predvsem pa veliko prispeval h kulturnemu utripu deželice na sončni strani Gorjancev. To pa je že tema, ki si zasluži nov prispevek.

Ne prezrite, da smo mu v zahvalo in v poklon ob njegovi letošnji 100. obletnici rojstva na preloški spletni strani objavili njegov celotni igralski opus (TUKAJ).

Posebej pa se mu je poklonila tudi svetovna Wikipedija – s tem da je odprla njegovo spletno stran (gl. TUKAJ).

Ana Starešinič (2. 4. 2021)

Hommage Stanetu Starešiniču ob njegovi letošnji 100. obletnici rojstva

Ljudski oder na Preloki
1938 F. Weiser: Luč z gora, Hinko Moll, gl. vloga
1939 F. Timmermans: Župnik iz cvetočega vinograda, Izidor
1940 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Matiček, gl. vloga
1941 F. S. Finžgar: Razvalina življenja, Ferjan

SNG na osvobojenem ozemlju v Beli krajini 1944 – 1945
(Kot tečajnik je nastopil na več proslavah in slavnostnih akademijah.)
1944 I. Cankar: Kralj na Betajnovi, manjša vloga v uprizoritvi pred delegati II. zasedanja SNOS

AGRFT – javne produkcije oddelka za dramsko igro
1947 W. Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, Claudio/Baltazar; 1. javna produkcija AGRFT
1948 A. T. Linhart: Županova Micka, Tulpenheim
1948 D. Garrick: Varh, Gospod Serče
1949 K. A. Trenev: Gimnazijci, Pavel
1950 Moliere: Kritika šole za žene, Lysidas
1950 Moliere: Improvizacija v Versaillu, Du Croisy
1950 Moliere: Sganarelle ali Namišljeni rogonosec, Lelij
1950 A.P.Čehov: Tri sestre, Tuzenbah; diplomska uprizoritev prve generacije slušateljev

SNG Drama Ljubljana (v manjših vlogah kot študent AGRFT-ja; izbor):
1947 F. Žižek: Miklova Zala, Drugi fant – njegov prvi nastop v SNG Drama Ljubljana
1947 F. Levstik,B. Kreft: Tugomer, Prvi Braniborec
1948 W. Shakespeare: Hamlet, Plemič
1949 W. Shakespeare: Kralj Lear, Prvi sel

Slovensko gledališče v Trstu
1951 B. Kreft: Celjski grofje, Pravdač
1952 P. Schurek: Pesem s ceste, Miško
1952 R. in A. Goetz: Dedinja, Moris
1952 M. Držić: Dundo Maroje, Maro
1952 W. Shakespeare: Romeo in Julija, gl. m. vloga Romeo
1952 P. Budak: Metež, Perelija
1953 H. Wuolijoki: Žene na Niskavuoriju, Doktor
1953 F. Schiller: Kovarstvo in ljubezen, Ferdinand
1953 N. Manzari: Mrtvi ne plačujejo davkov, Gigi
1953 Moliere: Učene ženske, Klitander
1953 F. Žižek: Miklova Zala, Tevže
1953 I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Šviligoj
1954 J. Javoršek, J. Tiran: Odločitev, Bernard
1954 N. Krasna: Draga Ruth, Chuck Vincent
1954 B. Kreft: Kranjski komedijanti, Matiček, glavna vloga
1954 B. Jonson: Volpone, Mosca,
1955 W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka, Tranio
1956 E. De Filippo: Glasovi vesti, Carlo
1956 L. Pirandello: Henrik IV., Bertoldo
1956 R. Pregarc: Šagra
1957 J. Steinbeck: Živi plamen, Victor
1957 J. Tavčar: Prihodnjo nedeljo
1957 A. P. Čehov: Utva, Konstantin Gavrilovič Trepljev
1958 F. M. Dostojevski, D. Dardi: Zločin in kazen, Svidrigajlov
1959 K. A. Görner, M. Holkova: Pepelka, Princ
1959 P. Levi: Po čem je resnica, Pietro
1959, J. Jurčič, S. Klemenčič: Deseti brat, Lovro Kvas
1959 V. Levstik, H. Grün: Kastelka, Sin
1960 B. Kreft: Balada o poročniku in Marjutki, Poročnik
1961 W. Shakespeare: Hamlet, naslovna vloga Hamlet
1962 D. Fo: Arhangeli in avtomati, Giulio
1963 A. Miller: Smrt trgovskega potnika, Biff
1963 W. Shakespeare: Othello, Cassio
1963 D. Fo: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
1964 J. P. Sartre: Umazane roke, Louis
1965 I. Cankar: Hlapci, Jerman
1966 C. Goldoni: Grobijani, Riccardo
1966 J. Tavčar: Mrtvi kanarček, Leopold
1966 M. Gorki: Na dnu, Igralec
1966 S. Mrožek: Čarobna noč in Strip-tease
1967 F. Benedetič: Ne vedno kakor lastovke, Apostol
1967 L. Pirandello: Saj ni zares, Memmo Speranza
1967 I. Brnčič: Med štirimi stenami, Andrej
1967 J. Štoka: Anarhist, Kmet
1968 P. Kozak: Kongres, Vincent
1968 F. Marceau: Jajce, gl. vloga Magis
1968 J. P. Čehov: Tri sestre, podpolkovnik Veršinin
1969 J. Tavčar: Red mora biti, Perun
1969 J. Štoka: Moč uniforme, Pečka
1970 F. S. Finžgar: Naša kri, Renard
1970 I. Silone: Prigoda ubogega kristjana, Padre spirituale
1970 L. N. Tolstoj: Moč teme, Žandar
1971 V. Brancati: Raffaele, Giovanni
1971 B. Brecht: Bobni v noči, Friederich Murk
1971 J. Štoka: Trije tički, Gostilničar Jarm
1972 T. Williams: Tramvaj poželenja, Stanley Kowalski
1972 D. Jovanović: Življenje podeželskih plejbojev po 2. sv. vojni, Valerij
1972 F. Benedetič: Pravila igre, Advokat
1973 I. Pregelj, M. Mejak, F. Benedetič: Tolminci, Janez Gradnik
1973 A. P. Čehov: Češnjev vrt, Gajev
1975 I. Squarzina: Tri četrtine lune, Ravnatelj, gl. vloga
1975 A. Leskovec, M. Belina: Dva bregova, Krištof Bogatej
1975 M. Gorki: Barbari
1976 P. Golia: Srce igračk, ravnatelj gledališča Takabanda
1976 G. Feydeau: Champignol ali vojak po sili, poročnik Ledoux
1977 O. Župančič: Veronika Deseniška
1977 A. Negro, B. Zuanella: Bunker
1977 B. Nušić: Oblast, Dobrosav
1978 C. Goldoni: Nergač, Desiderio
1979 M. A. Bulgakov: Ivan Vasiljevič, Timofejev, gl. m. vloga
1979 E. Kristan: Kato Vranković, Redarstveni uradnik
1979 G. Berto: Neznani Benečan, On – nosilec naslovne vloge
1980 E. Kishon: Bil je škrjanec, ostareli Romeo in pater Lorenzo
1981 I. Mrak: Proces, veliki duhovnik Kajfa
1981 W. Shakespeare: Kar hočete, Orsino, ena od osrednjih vlog
1981 E. De Filippo: Dolgonoge laži, Roberto Perretti
1981 P. Golia: Jurček, Nevihta
1982 N. V. Gogolj: Ženitev, Starikov
1982 T. M. Plautus: Hvalisavi vojak
1982 M. Kmecl: Mutasti bratje
1983 D. Jovanović: Vojaška skrivnost, Rocky
1983 D. Kovačević: Radovan Tretji, Stanislav
1985 C. Goldoni: Primorske zdrahe, ribič Matevž
1986 I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Štacunar
1986 M. Mate: Široka usta, monokomedija, Ribničan, tudi režija
1987 B. Nušić: Sumljiva oseba, Spasoje
1990 I. Cankar: Hlapci, Nadučitelj
1993 A. Rebula: Operacija Timava, Dreja

SNG Drama Maribor
1951 W. Shakespeare: Romeo in Julija, gl. m. vloga Romeo
1987 W. Thornton: Ženitna mešetarka, Horacij Vandergelder

Prešernovo gledališče Kranj
1955 B. Kreft: Celjski grofje, Pravdač

MGL - Mestno gledališče ljubljansko
1974 I. Cankar: Za narodov blagor, Kadivec (nastopil kot gost)

HNK v Karlovcu
1962 W. Shakespeare: Hamlet, naslovna vloga Hamlet

Recitali:
- 1963 W. Shakespeare, J. Javoršek: Iz take smo snovi kot sanje; recital igralcev Staneta Starešiniča, Mire Sardoč in Jožka Lukeša
- 1969 Beseda Ivana Cankarja, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča ob 50. obletnici pisateljeve smrti
- 1971 Večer poezij dr. Franceta Prešerna, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča
- 1992 W. Shakespeare: Ves ta svet je oder, recital igralcev Mire Sardoč in Staneta Starešiniča – v poklon Starešiniču ob njegovi 70-letnici

Glasbeni opus:
V okviru slovenskega gledališča v Trstu so po 2. sv. vojni uprizorili tudi tri operete. Kot dober pevec je Stane Starešinič nastopil v vseh treh:

- 1957 R. Gobec: Planinska roža, Direktor teatra
- 1958 F. von Suppé: Boccaccio, naslovna vloga Giovanni Boccaccio
- 1961 E. Kalman: Čardaška kneginja, grof Boni

Filmski in televizijski opus, izbor:
- 1948 Na svoji zemlji, režija F. Štiglic, Triglav film
- 1960 X-25 javlja, režija F. Čap, Triglav film
- 1961 Ti loviš, režija F: Kosmač, Triglav film
- 1962 Freddy Quinn in pesem južnega morja, režija W. Jacobs, Piran-Film in Filmservis
- 1968 Rinaldo Rinaldini, režija F. Čap, TV-serija v 13 epizodah, Bentoli Productions, ARD
- 1985 Starati se nežno, režija M. Sosič, Viba film

NAGRADE IN PRIZNANJA:
1959 Prvomajska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
1963 Prvomajska nagrada Združenja dramskih umetnikov Hrvaške (za vlogo Hamleta v NK v Karlovcu)
1971 Posebno priznanje SSG Trst
1982 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
1985 Posebno priznanje SSG Trst
1992 Župančičeva plaketa Občine Črnomelj za življenjsko delo

Vse gradivo zbrala in pripravila za objavo Ana Starešinič (2. 4. 2021)

Stane Starešinič, ki je prvi poklicni igralec iz Bele krajine in prvi diplomant AGRFT-ja, je letos, 100 let po svojem rojstvu, stopil še na svetovni »oder«. Dobil je namreč svojo stran v svetovni spletni enciklopediji Wikipediji: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Starešinič

P. S.: Ob njegovi 100. obletnici rojstva, ki jo bomo praznovali 3. novembra letos, pa smo se mu posebej poklonili tudi na www.preloka.si: objavili smo njegov celotni gledališki, glasbeni, filmski in televizijski opus. Ne prezrite TUKAJ.

Ana Starešinič (2. aprila 2021)

Na FB Črnomelj fčasih, kjer se nalagajo stare fotografije iz vse naše občine, je zdaj objavljena še ena fotografija s Preloke. Ob njej so navedeni tile podatki: Preloka. Množica vernikov pred cerkvijo presvete Trojice. Razglednica iz leta 1933, iz zbirke Alojza Cindriča. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

Poglejmo vso njeno kronologijo.

Fotografija, na podlagi katere je nastala ta razglednica, je bila posneta na Preloki leta 1924, njen avtor je bil znani ljubljanski fotograf Hugon Hibšer*. Prizor je posnel skozi okno v zgornjem nadstropju preloške šolske stavbe.

Ta motiv je bil potem natisnjen na več serijah razglednic, ki so se malenkost razlikovale le po izrezu. V svojem arhivu hranim primerek, ki je najbrž iz najstarejše serije (razglednica levo, vse do 2. sv. vojne se je v več ponatisih prodajala v trgovini Stanka Novaka, kjer je bila tudi preloška pošta).

Hibšer je v objektiv ujel vsekakor dragocen dokument časa.

Gre za prizor odhajanja ljudi od maše na neko običajno nedeljo pred skoraj 100 leti. V zgodovini oblačilne kulture naših krajev je to tisti trenutek, ko Bela krajina ni več vsa bela, ampak je že črno-bela. In samo še poldrugo desetletje bo potrebno, da bo postala že vsa – »črna«, kot je v svoji avtobiografiji iz leta 1929 tarnal takratni adlešiški župnik Ivan Šašelj. Kot vidimo, ženske na fotografiji še vedno nosijo bela platnena in bombažna oblačila, moški pa (pod vplivom Amerike in Amerikancev ter mestne oblačilne mode) že obleko iz industrijskega blaga.

Preloški motiv na Gasparijevi razglednici (1928):

V Ljubljani je ta etnološko, sociološko, arhitekturno … zanimiv motiv s Preloke pritegnil pozornost Hibšerjevega prijatelja Maksima Gasparija, znanega po svojih razglednicah s folklornimi motivi. Pri Hibšerjevi fotografiji se je zgledoval, ko je slikal svojo Kmečko svatbo, le da jo je postavil v gorenjsko okolje (gorenjska narodna noša, arhitektura s skodlami, preloški betonski »bunki« ob vhodu na pokopališče sta postali piramidi s skodlami …). To razglednico je naslikal leta 1928, ko se je zaposlil kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani.

Preloški motiv v filmu Božidarja Jakca (1940):

Hibšerjev in Gasparijev znanec Božidar Jakac je seveda poznal oboje, Hibšerjevo fotografijo in Gasparijevo razglednico. In ko je v nedeljo, 11. avgusta 1940, prišel na Preloko snemat svoj zanameniti film Bela krajina, se je seveda spet postavil točno na nekdanje Hibšerjevo stojišče v zgornjem nadstropju šole in čakal konec nedeljske maše. V belo oblečenim dekletom iz folklorne skupine je naročil, naj se pomešajo med mašarje, ampak Hibšerjevega prizora ni več mogel ne dobiti ne ustvariti. Vmes je minilo 16 let in v tem času se je že »obarvala« tudi ženska noša, najprej seveda naglavne rute in predpasniki.

 Preloški motiv na naslovnicah dveh publikacij (1999 in 2005):

Fotografija Po maši na Preloki iz leta 1924 se je znašla tudi na naslovnici knjige iz leta 1999, ki jo je napisala znana etnologinja Marija Makarovič, prav tako zaposlena v Etnografskem muzeju: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, 10. knjiga Bela krajina.

Iz Etnografskega muzeja prihaja še ena tiskovina s tem preloškim prizorom na naslovnici: njihov koledar za leto 2005. Le da se jim Hibšerjeva vsebina prizora malo zameštra z Gasparijevo. Fotografijo podnaslovijo: »Ženitovanjski obred (Preloka, Bela krajina, pred 1914) …« Niti tega ne opazijo, da na fotografiji ni tistih dveh, brez katerih vendar ni ženitovanjskega obreda!

Hibšerjev preloški motiv danes:

Na isto fotografsko stojišče kot Hibšer pred skoraj 100 leti se Preločani postavljamo še danes (no, smo se postavljali še do pred kratkim). Isto stojišče, isti motiv ... in potem ugotavljaš stalnice in spremenljivke. No, predvsem spremenljivke.

Ana Starešinič (20. 3. 2021)

* V preloški fototeki hranimo še nekaj fotografij, ki jih je H. Hibšer leta 1924 posnel na Preloki in v Žuničih. Mdr. je bil uradni fotograf smelega, a žal nerealiziranega projekta gradnje mostu čez Kolpo leta 1924 (posnetih več fotografij, tudi razglednica idejnega projekta; o tem smo pisali TUKAJ). Fotografiral je mdr. tudi družino preloškega trgovca Stanka Novaka - Županovega; v njegovi trgovini, kjer je bila tudi preloška pošta, se je fotorazglednica Po maši na Preloki iz leta 1924 prodajala še vse do 2. sv. vojne.