Hm, na koncu je pogosto kakšna - štala. Tudi v tem primeru.
Potem ko smo nameravali zgodbe hiš z viniškega placa končati "na nivoju" - s hišo najbolj slavnega Belokranjca Otona Župančiča in s prekrasno secesijsko razglednico -, je prišlo naslednje e-pismo:"Gledam to vašo sliko iz leta 1963 i mi ni nič jasno, kaj zaena zgradba je to za trafiko i za lipami, s tem dugim zidom. So to morda bili Štrkovi magacini?"
Odgovor: Ne, ne gre za Šterkova skladišča. Gre za nekdanji farovški hlev oz. župnijsko gospodarsko poslopje, po domače Königovo štalo (po župniku, ki jo je sezidal). Kot pripoveduje Rude Trempus, je to bila jako velika i lepa štala z velbanimi stropi. Tu je imel župnik krave, prašiče, krmo ... Po 2. sv. vojni pa to poslopje v glavnem ni več služilo svojemu namenu. V sedemdesetih letih ga je tedanji župnik prepustil krajevni skupnosti. Ta mu je v zameno naredila garažo in drvarnico. Na mestu t. i. Königove štale so zrasli objekti, ki vsekakor bolj sodijo na viniški glavni trg.
Dragocen vir za proučevanje sprememb na placu po 2. svetovni vojni sta še dve razglednici, ki nam ju je naknadno posredoval dr. Božidar Flajšman. Prva je iz pribl. leta 1950: Babčeve hiše oz. občine (pred Karinovo hišo) ni več, Rusova hiša (zdaj že Stegnetova) še ni doživela arhitekturnih sprememb. Je pa nekaj sprememb doživelo pročelje nekdanje Šterkove trgovine, spremenil se je seveda tudi napis. Tista lipa ob trgovini, ki jo na razglednicah spremljamo že od malega, pa še stoji.
Tukaj je skoraj isti prizor približno 10 let pozneje. Najbolj opazne so spremembe na nekdanji Rusovi hiši. Ni več tako visoka kot sosednja Lovšinova in dobila je "piramidasto" streho (enkrat med letoma 1960 in 1965) ...
Ne spreglejte pa, kako zanimive so vse te razglednice in fotografije viniškega placa tudi s stališča razvoja prevoznih sredstev. Na zgornjih dveh vidimo kolesarko ter volovsko vprego in voz z lesenimi kolesi in košem. Na viniškem placu je bil pred 2. sv. vojno ovekovečen prvi avtobus v naših krajih, pa leta 1952 prevozno sredstvo konjska vprega in vajgen, pa leta 1963 eden od prvih preloških avtov ...
Na časopisni fotografiji iz novembra 1973, ki kaže odkup sadja na viniškem placu, vidimo že novo prevozno sredstvo, ki so ga v kmečko gospodarstvo vpeljala sedemdeseta leta - gumenjak; pa še en moped in dva tovornjaka. Königova štala še stoji, najbrž tudi trafika, "naše" lipe pa žal ni več.
Za konec se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri oživljanju zgodb na viniških razglednicah, predvsem pa Mirku Miheliču, Rudolfu Trempusu in Kazimirju Maliču.
Jožetu Königu iz Ljubljane (sinu krojača Johana) se zahvaljujemo, ker nam je pomagal osvetliti že pozabljeno zgodovino Königove hiše (njegovo pričevanje smo navedli naknadno med opombami).
Posebna zahvala pa Ireni Šircelj iz Ljubljane (vnukinji Nikolaja Persetiča) za pričevanje o preizkušnjah, ki jih je usoda namenila družini Persetič, po domače Rusovim. Več o tem pa ob kaki drugi priložnosti.
Na podrobno razčlembo pa čaka še marsikatera zgodba na teh in še mnogih drugih razglednicah in fotografijah. Verjamemo, da se bodo našli mladi raziskovalci, ki bodo vrtali in iskali naprej ...
Ana Starešinič (11. 12. 2014)