Tunel med fikcijo in realnostjo

Še preden se je skozi tunel videla luč na drugo stran, so na tej strani prehiteli čas!

Čas so prehiteli tako, da so odprli konec tunela iz Novega mesta v Belo krajino (gl. otvoritev) še preden so ga z druge, dolenjske strani sploh začeli kopati! To pa se seveda lahko naredi le simbolično, simbolike pa tunelom res ne manjka (spomnimo se samo sarajevskega tunela).

In tako je "naš" tunel preplavil medije in dosegel Televizijo Slovenija (prebil se je celo na sam začetek njene tedenske oddaje Utrip), pa na Planet TV, v Delo ..., da o lokalnih medijih sploh ne govorimo. V časniku Delo, denimo, je postal novica z rekordnim številom všečkov ... V Dolenjskem listu je na veliko presenečenje novinarke in spletnega uredništva celo postal novica z daleč največ komentarji in z na tisoče in tisoče kliki.

Tunel pa ni postal le predmet novinarskih prispevkov v tiskanih in avdiovizualnih medijih, ampak tudi umetnostnih zvrsti, kot sta poezija in film, ter filozofskih razprav. In postal je iztočnica že za nove ideje ...

Če torej potegnemo črto: tunel kot provokacija je bil svojevrstno soočenje z aktualnimi temami in dilemami, soočenje z realnostjo. Vsaka provokacija provocira, a samo prava provokacija tudi sprovocira. Tako kot je sprovociral tunel!

A. S. (15. 3. 2015)

Poet Oton: Na Gorjancih se dogaja

Ringa ringa raja
na Gorjancih bo ograja
pod Gorjanci pa tunel
kdo bo čez Gorjance smel?

Ringa ringa raja
v glavah je ograja
v glavah je tunel
kdo Trebanca* s ketne snel?

Ringa ringa raja
na Gorajncih je ograja
na en stran dela se in raja
a na drug ostane - raja.

Ringa ringa raja
na Gorjancih se dogaja.

P. S. uredništva: Naš poet Oton je navdih za to pesem verjetno dobil ob prebiranju komentarjev v Dolenjskem listu, npr.:

*Trebanjec: "Na Gorjancih meja, pa belokranjci pocrkate v pol leta."

*Trebanjec: "/.../ Kot sem rekel, meja na Gorjancih, pa smo Dolenjci zmagali."

(12. 3. 2015)

Kritika čistega uma

Na Slavojev umotvor se je kar usulo komentarjev in kritik:

• Ako nas Slavoj ne bi podučil, kako bi potem vedeli, da tunel sam po sebi je že kr neki!
• Da ni dojel še večje provokacije: položili so temeljni KAMEN, niso pa ga umaknili, da bi potem tam lahko šla cesta ...
• Spet drugi se pridušajo, da danes že vsak lahko piše komentarje in da bi bilo za nekatere boljše, da bi izkoristili veliko in ponujeno jim priložnost in - ostali tiho ...
• Pa je nekdo tudi prijavil, da se neki Trebanjec*upa napisat marsikaj - ker ve, da ker ni tunela, se nikomur od nas ne ljubi peljat čez Gorjance, pa da se kar na licu mesta ugotovi, kaj je on to mislil (če sploh kaj).
• Spet tretji pa ugotavlja, da se je končno odkrila ena najzagonetnejših skrivnosti - predmet številnih ugibanj: namreč kdo je naš kume. Saj ne more bit nihče drug kot  Slavoj.  Torej naš kume je Slavoj Žužek osebno!

* Trebanjec v komentarjih v DL: "Na Gorjancih meja, pa belokranjci pocrkate v pol leta."

Slavoj Žužek: Živel tunel!

G. Flajšman je s svojim performansom točno za dan žena dregnil prav tja, kamor drugi niso upali! Nezadovoljstvo je strnil v surrealistični nostalgični preformans - provokacijo, če hočete, pod socrealističnim geslom: ŽIVEL TUNEL!

Torej tudi tunel ima pravico do obstoja, bivanja in eksistence! Če hočete, dregnil je v samo bit našega odnosa do Bele krajine! In to ne v smislu lepot in partizanstva, tudi ne v pomenu osvobojenih ozemelj od Viniške republike dalje. Ne. Razlikovat je tu treba med umetnostjo kot l'art pour l'art in umetnostjo v smislu Majakovskega, ki za-maja družbo in iz tega po kovaško nekaj skuje!
Če že politiki ne zmorejo nič in nikogar zapret, kako bodo šele kaj odprli?!

In tu gospod Flajšman preroško ODPRE gradbišče in nastavi ogledalo politiki in sodržavljanom– vsem, posebej pa Belokranjcem! In mačka zacvili, ko se ji stopi na rep!
Poglejte samo komentarje*: od popolnoma nerazumljivih filozofskih diskurzov, rečemo lahko blebetanj, pa do sublimiranih duhovnih izpadov, rečemo lahko kr neki!
A glej, ljudstvo dojame in se pusti sprovocirat!

A performans našega konceptualnega umetnika gre še veliko dlje. S tem ko štarta s kopanjem in pivotira s pivom, ustvari štartnik oz. START-UP.
In gospodu Flajšmanu uspe zagon zagonskega podjetja (start-upa). Poglejmo metrike: število komentarjev, število bralcev. In postavi se ob bok drugemu trenutno najbolj komentiranemu Belokranjcu**:

zagonska (startupovska) ideja o prevozu trupel in ravnanju z njimi! Morbidno? Namesto da bi ta kopal luknje, kot mu jih poklic narekuje, to naredi naš konceptualni umetnik! Njemu pa prepusti, da mu sodišče odredi, da bo nekaj časa, vsaj upajmo, v luknji!

Da, kapa dol, poklon gospodu Flajšmanu, največjemu konceptualnemu umetniku tega trenutka, za briljanten preformans na dan žena!

Slavoj Žužek, na dan 40 mučenikov (10. 3. 2015)

* Dolenjski list, 8. 3. 2015

** Dolenjski list, 28. 2. 2015

Od Preloke do prestolnice le 33 minut

Na mnenje g. Vukšiniča smo dobili še dva odziva:

Sašo B.: Gospod Vukšinič pa ima smisel za humor. Da se na Preloko pripelješ iz Adlešič po LEPI cesti, halo!!! 

Morda pa g. Vukšinič še ne ve, da avtocesto ob Kolpi že imamo ... Le da je čez Kolpo, na hrvaški strani. Do nje prideš s Preloke čez mejni prehod v Žuničih v 9 minutah, potem pa po njej v Zagreb v natanko 24 minutah (prilagam dokazni material)! Tako da smo Preločani od metropole oddaljeni zgolj 33 minut.

Od naše prestolnice pa smo oddaljeni cca 1,5 ure ... po "LEPI" cesti.

Preloška kuma: Gospoda Vukšiniča je nujno treba dopolnit! Do Preloke ne vodita le dve lepi cesti (iz Adlešič in iz Vinice), ampak TRI: tudi lepo označena kolesarska pot.