Vuzem na Preloki

(6. 4. 2015)

2. aprila, dan potem ...

"Prvi april je dan, ki nas spomni, kaj smo ostalih 364 dni v letu." (Mark Twain)

http://www.preloka.si/obvestila/404-belokranjski-tunel-pomembni-premiki.html

A. S. (2. 4. 2015)

Belokranjski tunel - pomembni premiki!

Kot poročajo svetovni mediji, je hrvaško ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo ponudilo sosednjim državam, tako tudi Sloveniji, pomoč pri gradnji in financiranju infrastrukture v zvezi s koncesijami za črpanje plina in nafte na Jadranu.

V zvezi s tem so izrazili sicer zadržano mnenje, da so pripravljeni pomagati tudi pri gradnji predora pod Gorjanci, saj v njem vidijo veliko priložnost za svoj turizem in izboljšano pretočnost Hrvaške v srednjeevropsko regijo.

Ta tunel pa naše sosede Hrvate zanima še posebej v luči najnovejših prizadevanj Hrvaške, da bi postala druga Norveška, tj. da bi postala bogata od nafte na Jadranu.

Kot navajajo, bi jim prometni koridor skozi Gorjance prišel še kako prav ob morebitnem razlitju nafte na katerem od načrtovanih 29 naftnih črpališč na Jadranu. Če bi do tega razlitja in posledično oljnih madežev prišlo v glavni turistični sezoni, bi namreč predor skozi Gorjance bistveno razbremenil kolone turistov, ki bi se umikale s hrvaškega morja proti severu ...

Pa tudi Dalmatincem bi v takih primerih omogočil hitrejši dostop do letovišč ob Baltskem ali Severnem morju ali vsaj na Blatnem jezeru.

A. S. (1. 4. 2015)

Materinski dan na Preloki

V nedeljo, 29. marca 2015, smo imeli na Preloki prireditev za naše mame. Otroci so recitirali in igrali na instrumente. Naši najmlajši pa so se predstavili z glasbeno pravljico Rokavička. Bilo je - prisrčno.

Kot vsako leto, je tudi tokratno prireditev pripravila Andreja Starešinič. Fotoutrinke je prispeval Marko Simčič.

Foto Marko Simčič

Ob robu nedavnega slavja ob 90-letnici Marije Starešinič s Preloke je treba omeniti še posebno presenečenje, ki so ji ga pripravili njeni najbližji: družinsko gledališče "Starešinič" ji je namreč uprizorilo njeno najljubšo pesem še iz njeje mlade danov: pesem Simona Gregorčiča "Tri lipe".

Gre za 17 kitic dolgo pesem o treh tesarjih, ki sekajo vsak svojo lipo: prvi tesar poje, da se bo poročil, zato si bo zdaj stesal zakonsko posteljo, drugi, da je dobil hčerko in bo zanjo stesal zibelko, tretji pa, ki nima ne žene, ne otrok ne nikogar na svetu, si bo zdaj stesal zase krsto ... Ampak prav takrat pride mimo dekle in tretjega tesarja prepričuje, naj si nikar ne teše krste, saj bi smrt tako lepega mladega fanta še njo močno razžalostila ... Razplet te zgodbe je seveda srečen: tretji tesar si namesto krste steše zakonsko posteljo in se poroči s tem dekletom.

Kako je ta pesem povezana s Preloko in Preločani ter z našo slavljenko?

Za pojasnilo je treba v čas tik pred 2. svetovno vojno. Na Preloki je takrat vse kipelo od življenja. Pri nas se je tamburalo, plesalo, uprizarjalo igre ... V središču dogajanja pa je bila generacija "strašnih" pevcev, za katero se še danes reče: kad so uni zapopevali, so utihnile i tice!

In ta generacija je tudi uglasbila Gregorčičeve Tri lipe. Kdo točno jo je uglasbil, je težko reči, prav tako, kdaj so jo prvič zapeli. Z gotovostjo pa vemo, da so jo peli na piru pri Radovičevih 24. 11. 1941.

Takrat so namreč Preloko že okupirali Italijani ter uvedli policijsko uro in prepovedali vsako zbiranje ljudi. Prišli so tudi na Radovičev pir, kontrolirat, da se bo pir ob osmih zvečer res končal. A so pevci in tamburaši takrat razpalili Gregorčičevo pesem Tri lipe - njenih 17 kitic so raztegnili na 34 s tem, da so vsako drugo samo tamburali. Italijani seveda niso razumeli besedila, a jih je pesem kljub vsemu tako prevzela, da je njihov komandir, ko so jo Preločani odpopevali, za tisti dan preklical policijsko uro in odredil, da je pir lahko do jutra.

Med svati na tem piru je bila tudi Marica, takrat še Županova, in od takrat je to njena najljubša pesem. Ob raznih praznovanjih so ji jo njeni najbližji tudi večkrat zapeli. Ampak Marica si je močno želela, da bi "Tri lipe", če smo jih Preločani že uglasbili, na preloškem odru tudi prvi uprizorili.

In prav to je dočakala za svojo 90-letnico: to Gregorčičevo pesem ji je zapelo in uprizorilo posebej za to priložnost ustanovljeno družinsko gledališče "Starešinič". 

A. S. (29. 3. 2015)