Spomini na birmo leta 1952

 Medtem ko se naši letošnji birmanci že pripravljajo na birmo, ki bo maja, na spletni Preloki obujamo spomine na birmo pred 62 leti.  Predstavili smo že Radovičeva birmanca ter Faričevi birmanki in Cestarovega birmanca. Zdaj pa v sliki in besedi predstavljamo še Marico Pavlakovič - Jakovinsko, pozneje poročeno Simčič - Cestarovo. Njeni spomini na birmo so jako živi in vsekakor vredni objave. Med drugim je pripovedovala:

 "K birmi v Vinico nas je šlo iz naše fare jako veliko. Eni birmanci so se po gosposko vozili v Vinico s konji, v vajgenih, eni pa so pešačili. V tistih časih pešačenje ni bilo nič nenavadnega.  Oh, koliko in kam vse smo pešačili!

 Jaz sem s svojo botro Marijo Stegne - Lugarovo (na sliki levo) in z mamo pešačila.

 Fotografirale smo se pri ograji vrta ob rojstni hiši Otona Župančiča v Vinici.

 K birmi sem šla oblečena v svojo oblekico, v kateri sem šla dve leti prej k prvemu sv. obhajilu. Zato mi je bila prekratka, tesna, prekratki rokavi ...

 To je bil pač povojni čas, ko ni bilo vsega za kupit in ko ni bilo za kaj kupit. Posebno pri nas doma smo pazili na vsak dinar. Med vojno nam je hiša in vse v njej izgorelo (Op. uredništva: 21. 10. 1943), zato smo morali po vojni vsak dinar vlagat v hišo.

 Mama je pred birmo pisala svojemu očetu v Ameriko (op. uredništva: Miko Starešinič - Jamin) in ga prosila, naj pošlje kako blago, da bi mi sešila oblekico. Da, poslal je paket in v njem jako lepe sandalčke in jako lepo blago za obleko, a njegov paket je prišel prepozno, šele po moji birmi.

 Zato sem morala bit za birmo oblečena v oblekico od prvega sv. obhajila. Sandale sem dobila od Mikanovih, dost preveliki so mi bili, prav so mi bili šele čez leta, ko sem hodila že v 8. razred.

 Ko danes pripovedujem vse to svojim vnukom, mislijo, da jim pripovedujem pravljice ..."

 Fotografija je iz arhiva družine Pavlakovič, Preloka 47.

birma-10-5