Na FB Črnomelj fčasih, kjer se nalagajo stare fotografije iz vse naše občine, je zdaj objavljena še ena fotografija s Preloke. Ob njej so navedeni tile podatki: Preloka. Množica vernikov pred cerkvijo presvete Trojice. Razglednica iz leta 1933, iz zbirke Alojza Cindriča. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.
Poglejmo vso njeno kronologijo.
Fotografija, na podlagi katere je nastala ta razglednica, je bila posneta na Preloki leta 1924, njen avtor je bil znani ljubljanski fotograf Hugon Hibšer*. Prizor je posnel skozi okno v zgornjem nadstropju preloške šolske stavbe.
Ta motiv je bil potem natisnjen na več serijah razglednic, ki so se malenkost razlikovale le po izrezu. V svojem arhivu hranim primerek, ki je najbrž iz najstarejše serije (razglednica levo, vse do 2. sv. vojne se je v več ponatisih prodajala v trgovini Stanka Novaka, kjer je bila tudi preloška pošta).
Hibšer je v objektiv ujel vsekakor dragocen dokument časa.
Gre za prizor odhajanja ljudi od maše na neko običajno nedeljo pred skoraj 100 leti. V zgodovini oblačilne kulture naših krajev je to tisti trenutek, ko Bela krajina ni več vsa bela, ampak je že črno-bela. In samo še poldrugo desetletje bo potrebno, da bo postala že vsa – »črna«, kot je v svoji avtobiografiji iz leta 1929 tarnal takratni adlešiški župnik Ivan Šašelj. Kot vidimo, ženske na fotografiji še vedno nosijo bela platnena in bombažna oblačila, moški pa (pod vplivom Amerike in Amerikancev ter mestne oblačilne mode) že obleko iz industrijskega blaga.
Preloški motiv na Gasparijevi razglednici (1928):
V Ljubljani je ta etnološko, sociološko, arhitekturno … zanimiv motiv s Preloke pritegnil pozornost Hibšerjevega prijatelja Maksima Gasparija, znanega po svojih razglednicah s folklornimi motivi. Pri Hibšerjevi fotografiji se je zgledoval, ko je slikal svojo Kmečko svatbo, le da jo je postavil v gorenjsko okolje (gorenjska narodna noša, arhitektura s skodlami, preloški betonski »bunki« ob vhodu na pokopališče sta postali piramidi s skodlami …). To razglednico je naslikal leta 1928, ko se je zaposlil kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani.
Preloški motiv v filmu Božidarja Jakca (1940):
Hibšerjev in Gasparijev znanec Božidar Jakac je seveda poznal oboje, Hibšerjevo fotografijo in Gasparijevo razglednico. In ko je v nedeljo, 11. avgusta 1940, prišel na Preloko snemat svoj zanameniti film Bela krajina, se je seveda spet postavil točno na nekdanje Hibšerjevo stojišče v zgornjem nadstropju šole in čakal konec nedeljske maše. V belo oblečenim dekletom iz folklorne skupine je naročil, naj se pomešajo med mašarje, ampak Hibšerjevega prizora ni več mogel ne dobiti ne ustvariti. Vmes je minilo 16 let in v tem času se je že »obarvala« tudi ženska noša, najprej seveda naglavne rute in predpasniki.
Preloški motiv na naslovnicah dveh publikacij (1999 in 2005):
Fotografija Po maši na Preloki iz leta 1924 se je znašla tudi na naslovnici knjige iz leta 1999, ki jo je napisala znana etnologinja Marija Makarovič, prav tako zaposlena v Etnografskem muzeju: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, 10. knjiga Bela krajina.
Iz Etnografskega muzeja prihaja še ena tiskovina s tem preloškim prizorom na naslovnici: njihov koledar za leto 2005. Le da se jim Hibšerjeva vsebina prizora malo zameštra z Gasparijevo. Fotografijo podnaslovijo: »Ženitovanjski obred (Preloka, Bela krajina, pred 1914) …« Niti tega ne opazijo, da na fotografiji ni tistih dveh, brez katerih vendar ni ženitovanjskega obreda!
Hibšerjev preloški motiv danes:
Na isto fotografsko stojišče kot Hibšer pred skoraj 100 leti se Preločani postavljamo še danes (no, smo se postavljali še do pred kratkim). Isto stojišče, isti motiv ... in potem ugotavljaš stalnice in spremenljivke. No, predvsem spremenljivke.
Ana Starešinič (20. 3. 2021)
* V preloški fototeki hranimo še nekaj fotografij, ki jih je H. Hibšer leta 1924 posnel na Preloki in v Žuničih. Mdr. je bil uradni fotograf smelega, a žal nerealiziranega projekta gradnje mostu čez Kolpo leta 1924 (posnetih več fotografij, tudi razglednica idejnega projekta; o tem smo pisali TUKAJ). Fotografiral je mdr. tudi družino preloškega trgovca Stanka Novaka - Županovega; v njegovi trgovini, kjer je bila tudi preloška pošta, se je fotorazglednica Po maši na Preloki iz leta 1924 prodajala še vse do 2. sv. vojne.