Živel 1. maj!
Kume že komentira šibo, ki bo prišibala nad nas in bo pela, da bomo potem mi peli in beli.
Škola je po njegovem zanimiva in čudna stvar in pouk še bolj, npr.:
- Zakaj praznujemo praznik dela tako, da ne delamo? Kaj potem to ni praznik nedela?
- Ali beseda praznik ne izhaja iz prazno in ne polno, pa imamo ob vsakem prazniku polno hrane.
Kume tudi komentira in pohvali našo učno uro slovenščine z razlago besed maša ali Maša, šiba ali šibam ... Vendar to ni nič v primerjavo s poukom matematike:
- Zakaj se reče, da je 2 pozitivno v šoli, na faksu pa je pozitivno šele 6, če so mladeži ubijali v glavo, da je v resnici (v matematiki) pozitivno vse od 0 naprej?
- In zakaj razlikuje informatika pozitivno ničlo od negativne?
- In torej ni nič čudno, da so, tako vsaj pravijo, na svetu 3 (tri!) vrste ljudi: tisti, ki znajo šteti, in tisti, ki ne znajo!
Pripis uredništva: Kume, prav imate. Je že Albert Einstein povedal: Ne da se šteti vsega, kar šteje, in ne šteje vse, kar se da šteti! (Not everything that can be counted counts, and not everything that counts can be counted.)
S komentarjem pa se je oglasila tudi že naša mlajša generacija: da smo s ponazoritvijo nekdanje učne ure slovenščine jako dobro zadeli tudi duha sedanje šole in šolanja.