Dan, kot ga na Preloki še ni bilo

Da bo sobota, 13 julija 2013, za našo župnijo prav poseben dan, je že navsezgodaj zjutraj naznanilo linganje, pesem naših zvonov.

Ko se je pesem cerkvenih zvonov oglasila drugič, je to pomenilo, da v našo vas prihaja beograjski nadškof, msgr. Stanislav Hočevar. Pred farovžem smo ga slovesno sprejeli po starodavni  tradiciji - s kruhom in soljo.

V farovžu se je pridružil 32 svojim sošolcem s Teološke fakultete in ob 11. uri je ob pritrkavanju zvonov procesija krenila v cerkev, kjer jih je s pesmijo Bog,  pred Tvojim veličanstvom pričakal Združeni pevski zbor župnije Preloka.

Visoke goste sta pozdravila domači župnik Vinko Guna kot gostitelj srečanja ter Ivan Simčič kot cerkveni ključar.

Sledila je slovesna maša, ki jo je vodil gospod nadškof ob somaševanju še treh duhovnikov.

Prvo berilo je brala Juretova sestra Francka Lukšič (naj spomnimo - Francka je Juretu ob njegovi novi maši pred 40 leti prinesla križ), drugo berilo pa sorodnica in velika prijateljica pokojnega Jureta in naša faranka Vida Čadonič - Špelič.

Sledila je pridiga, v kateri  se je g. nadškof msgr. Hočevar dotaknil veliko aktualnih tem - za človeka kot posameznika, za občestvo naše župnije in občestvo vesoljne Cerkve.  Ob tem je izpostavil zlasti prizadevanja za edinost vseh kristjanov in svoje aktivnosti v letošnjem jubilejnem letu, ko praznujemo 1700-letnico Milanskega edikta. Vse zbrane nas je povabil na osrednje slovesnosti in veliko romanje septembra v Nišu v Srbiji. Ker smo bili med mašo povezani v občestvo tudi z našimi rojaki po svetu, je msgr. Hočevar nagovoril in blagoslovil tudi njih.  Ob koncu pridige pa je blagoslovil našo prenovljeno in posodobljeno spletno stran ter občestvo, ki se združuje okoli nje, bodisi kot ustvarjalci ali uporabniki, tj. obiskovalci.  

Prošnje po pridigi je brala deklica v belem - Urška Starešinič. Za darovanje pa sta simbolično prinesla na oltar kruh in vino Marica Simčič in Jože Čadonič.

Med povzdigovanjem so se zopet oglasili naši pritrkovalci. Obhajila faranom je delil gospod nadškof.

Ob koncu maše se je v imenu faranov zahvalila gospodu nadškofu in 32 duhovnikom Ana Starešinič. Za darilo pa smo msgr. Hočevarju poklonili košaro, polno preloških - takih in drugačnih - umetnin in dobrot.

Sledila je še zahvala gospoda nadškofa, v imenu duhovnikov pa se nam je zahvalil za gostoljubje gospod Janez Gril.

Nato je bil ofer, ko je gospod nadškof vsakemu izmed nas segel v roko, delili pa smo tudi dve spominski podobici.

Na Juretovem grobu so bile najprej molitve, nato pa so mu sošolci in prijatelji še zapeli.

Nato smo se premaknili v naš večnamenski dom, kjer sta bila slavnostno kosilo in družabni del srečanja.  Preločani smo se ponovno izkazali s svojim gostoljubjem, za tipično belokranjsko vzdušje pa so s tamburicami poskrbeli Preloški muzikanti in pevka Monika Kocjan.

Vsa kronologija dogajanja v slikah pa TUKAJ.

Ana Starešinič (17. 7. 2013)

Odprto pismo zahvale nadškofu msgr. Stanislavu Hočevarju

Odprto pismo zahvale gospodu nadškofu msgr. Stanislavu Hočevarju:

Vaša ekselenca, dragi naš Stanko,

kar ne najdemo besed, s katerimi bi se Vam lahko dovolj zahvalili za globoko doživetje minulo soboto. 

Iskrena hvala za vse Vaše darove, ki smo jih bili deležni ta dan. Na prvem mestu za prečudovito lepo mašno daritev in nenadkriljivo globoko pridigo. Hvala za smer in pot, ki ste nam jo pokazali na mnogih področjih, da bomo, kot ste dejali, osvobojeni - notranje in zunanje.

Velika hvala za Vašo naklonjenost naši vasici in njenim ljudem. Človek, ki se zna  tako neposredno in odprto, s tolikšno toplino približati preprostemu, t. i. malemu človeku, kot se znate Vi, tisti je resnično velik človek.

Posebna hvala tudi za Vašo naklonjenost in posluh, ki ste ju pokazali za t. i. virtualno Preloko in njeno občestvo. Verjamemo, da ste s tem, ko ste blagoslovili njeno prenovljeno in posodobljeno podobo, simbolno blagoslovili razvoj in optimizem, ki naj bi se nekoč  vrnil na Preloko. Da bo, tako kot se zdaj razvija in raste spletna Preloka, kmalu začela rasti in se razvijati in širiti svoje občestvo tudi realna Preloka. In bo to pomenilo pomembno zmago za našo župnijo in nenazadnje tudi za Katoliško cerkev.

Vaša ekselenca, s svojo neizmerno energijo in karizmatičnostjo ste minulo soboto osvojili srca Preločanov in mnogih prijateljev Preloke, tudi tistih, ki so bili povezani z nami neposredno prek interneta.

Daj Bog, da se kmalu spet srečamo. Morda že v letošnjem jubilejnem letu, na velikem romanju v Niš.

Vaši Preločani                                                                            

Na Preloki, 15. 7. 2013

Dan potem

Dan potem

Dan po tem, ko so nas obiskali beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar in 32 duhovnikov iz vse Slovenije in iz zamejstva, na Preloki mineva v znamenju urejanja močnih vtisov, ki jih je na nas naredil ta obisk.

Močan vtis so naredili na nas duhovniki, ki tudi po štirih desetletjih še vedno ohranjajo spomin na našega pokojnega Jureta Ivanušiča. Daleč najmočnejši vtis pa je nedvomno naredil na nas msgr. Hočevar - s svojo neizmerno energijo in s svojo karizmatičnostjo.

012 4356

012 4413 

Foto: Tomaž Pavlakovič in Tone Miketič

Dan potem je novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše objavila novičko o visokem obisku na Preloki, opremljeno z veliko slikami, na spletni strani tega časopisa (Na_Preloki_so_se_spomnili_na_duhovnika_Jureta_Ivanusica/), njen daljši članek pa pričakujemo v četrtek, v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

(14. 7. 2013)

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja, nadaljevanje

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja, nadaljevanje

Beograjski nadškof in metropolit je v letošnjem t. i. jubilejnem letu močno vpet predvsem v obeleževanje dveh pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Eden od njiju je 1150-letnica slovanske pismenosti. Za začetek pismenosti slovanskih narodov se namreč šteje leto, ko sta sveti Ciril in Metod (bizantinska misijonarja, najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov) prišla v Panonijo. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica(na Vzhodu) oziroma latinica (na Zahodu). Ciril in Metod veljata za apostolaSlovanov in sozavetnika Evrope.

Še bolj pomembna letošnja obletnica, pomembna za vesoljno Cerkev, pa je 1700-letnica Milanskega edikta. Ta je izenačil kristjane Rimskega cesarstva s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo prekinitev preganjanja. Milanski edikt pa je še kako aktualen tudi danes, ko se svet vse bolj globalizira in zaradi močnih migracijskih tokov vstopamo v vedno nove odnose in poudarjamo svobodo vere.

Slovesnosti ob 1700-letnici Milanskega edikta potekajo skozi vse leto, glavnina pa jih bo septembra v Nišu v Srbiji (rojstnem kraju cesarja Konstantina, ki je leta 313 izdal Milanski edikt). Osrednja slovesnost v Nišu pa bo 20. in 21. septembra, in sicer pod pokroviteljstvom posebnega papeževega odposlanca - milanskega nadškofa kardinala Angela Scola (gl. http://www.kc.org.rs/baner.php?recordID=1 ), v okviru teh slovesnosti pa se pripravlja tudi veliko romanje v Niš.

Eden glavnih organizatorjev teh prireditev in slovesnosti, posebno septembrskih v Nišu, je prav msgr. Stanislav Hočevar, ki mu je tudi sicer duh Milanskega edikta zelo blizu. Blizu mu je medverski dialog in povezovanje, želja po preseganju takih in drugačnih razlik.

Zelo uspešno namreč deluje tudi na področju zbliževanja krščanskih Cerkva, tj. na področju ekumenizma, gibanja, ki se v svetu krepi zlasti v zadnjih desetletjih. Mi - na našem koncu sveta - pa ekumenizem dejansko živimo v praksi, in to že več stoletij, kajne!

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Mladega salezijanca Stanka z Rakovnika, takrat še študenta Teološke fakultete, smo Preločani spoznali leta 1970, ko nam je pomagal pripravljati novo mašo našega rojaka Alojzija Krotca in nas je vse po vrsti, staro in mlado, očaral s svojimi organizacijskimi in tudi že diplomatskimi sposobnostmi.

Svojo novo mašo je Stanko pel tri leta pozneje, leta 1973. Leta 1979 je bil že magister teologije in leta 2000 je bil posvečen za škofa. Od leta 2001 je v Beogradu, na samem vrhu beograjske nadškofije - beograjski nadškof in metropolit (gl. Beogradska nadbiskupija - Nadbiskup: http://www.kc.org.rs/nadbiskupija.php?recordID=2).

Ob tem pa msgr. Hočevar opravlja še številne druge pomembne funkcije in vodi številne projekte. Letos ga med drugim najbolj zaposluje proslavljanje t. i. jubilejnega leta: 1700-letnice Milanskega edikta in 1150-letnice slovanske pismenosti (prihoda sv. bratov Cirila in Metoda v Panonijo). Več o tem pa v naslednjem obvestilu.

Mons. Stanislav Hočevar