Voščilo Župančiču v viniškem narečju
Tale porumeneli časopisni izrezek s pesmijo Belokrajinci čestitajo in fotografijo smehljajočega se pesnika hrani družina Trempus (po domače Rajkovičevi) iz Vinice. Hrani ga z velikim spoštovanjem, ne le zato, ker je pesem napisana v starem viniškem narečju in posvečena Župančiču, ampak ker je v njej posebej omenjen tudi njihov prednik Jure Rajkovičev (stari Rajkovič)*.
Vendar imajo Rajkovičevi tudi tri vprašanja: - ob kaki priložnosti je to voščilo Župančiču nastalo, - kje je bilo objavljeno, - kdo je ta pod pesmico podpisani Viničan.
Po odgovore na ta in nekatera druga vprašanja smo se napotili v časopisni oddelek NUK-a.
Pesem smo našli v časniku Jutro. Objavljena je bila v nedeljo, 23. januarja 1938, točno na Župančičev 60. rojstni dan. Ta takrat najbolj brani ljubljanski in ne samo ljubljanski dnevnik je slavljencu Župančiču posvetil celi dve strani (str. 7 in 8). Pesem Belokrajinci čestitajo je bila objavljena na strani 7.
Dokončnega odgovora na vprašanje, kdo je njen avtor, kdo se skriva za podpisom Viničan, žal nimamo. Obstaja pa kar nekaj jezikovnih in vsebinskih namigov, da je ta Viničan Oton Berkopec**. Na tako sklepanje nas napeljuje tudi primerjava pesmi Belokrajinci čestitajo in članka O. Župančič in Bela Krajina, ki je objavljen na naslednji strani Jutra (str. 8) in pod katerim je Berkopčev podpis.
Ana Starešinič (21. 11. 2015)
*Rudolf Trempus - Rajkovičev nam je povedal, da gre za njegovega starega očeta Jureta Trempusa, ki je bil ugleden Viničan, nekaj časa tudi viniški župan, sicer pa obrtnik cimerman; o njegovi tesarski obrti priča tabla na stari Rajkovičevi hiši, ki je vidna na znani fotografiji "Pir v Vinici leta 1914".
Dr. Alenka Župančič dodaja: V opombah Župančičevega Zbranega dela (1972, knj. 6, str. 288) je omenjeno, da se je od pred leti umrlega starega Rajkoviča v Vinici do danes ohranilo ustno izročilo o hajduku z imenom Udmanič. (Oton Župančič govori o hajduku Udmaniču v pesmi Razbojnik in drami Noč na verne duše.)
**Viničan Oton Berkopec, leta 1938 že doktor filozofskih znanosti, je v časniku Jutro pogosto objavljal svoje prispevke, v mladosti pa se je preizkusil tudi v pesništvu (zbirka Pesmi iz leta 1929).
P. S.: V zgoraj omenjeni številki časnika Jutro se tudi napoveduje veliko slavje, s katerim bodo zvečer v ljubljanski Drami zaznamovali Župančičevo 60-letnico. Vendar pa v naslednji številki časnika (Jutro, 24. januarja 1938) beremo, da je to slavje mnogo izgubilo na sijaju, ker je minilo brez slavljenca. Občutljivi pesnik se je pred hrupom čaščenja umaknil iz Ljubljane k prijatelju notarju Ludviku Grobelniku v Ribnico.
Spodnji fotorazglednici iz arhiva dr. Božidarja Flajšmana pa pričata o velikem slavju deset let prej – ob Župančičevi 50-letnici. Pesnika so počastili s številnimi proslavami, imenovanji, odlikovanji ...
