06- 09: Belokranjsko-prekmurska povezava
Obleka dela človeka, danes pa stroji delajo obleke. Včasih tam, kjer so ljudje živeli, danes tam, kjer (še) živijo stroji (še pomnite ...?).
Potem ko smo pred štirimi leti na Preloki položili temeljni kamen velikega belokranjsko-prekmurskega povezovanja na glasbenem področju, zdaj nadaljujemo še z belokranjsko-prekmursko povezavo na področju oblačilne kulture. Po rodu Prekmurka nam je namreč poslala tole pismo:
"Če se duša kake pokrajine odraža v noši njenih prebivalcev, potem imata Bela krajina in moje rodno Prekmurje podoben značaj. Tudi naša noša je skromna in preprosta, tako kot naši ljudje. Tudi naša noša je iz domačega platna, torej bela. Še izrazi za njene sestavne dele so isti: robača, fertah ... Le da so pri naših ženskah fertahi že obarvani, moški pa imajo črne telovnike.
A nečesa pa nimamo: naši moški nimajo vaših širokih pasov*, najbrž zato, ker so bili brez penezov, pa niso imeli kaj spravljat v njih."
Štefanija A. B.
P. S. uredništva: Avtorica zgornjega pisma je želela, da jo podpišemo z imenom in samo začetnicama njenega dvodelnega priimka, naj pa obvezno dopišemo, da A. B. nima nič skupnega s politiko, niti z AB-jem niti ABC-jem!
*širokemu usnjenemu pasu Belokranjci rečemo čemer; moškim je služil za žep, vanj so spravljali denar, uro, robec, saj gače nimajo žepa. Hm, hm, le kam bodo naši moški spravljali bit-kojne?
Prekmurska narodna noša