Na Preloki zdaj tudi kraljevi pečat
Pečatom, ki jih na Preloki pustili pomembni možje in zgodovinska obdobja (cesarski pečat, Plečnikov pečat, pečat Božidarja Jakca ...) zdaj dodajmo še en pečat: kraljevi pečat.
Tega je dobila naša cerkev. Na njenem prestolu – koru – zdaj spet domuje v vsem svojem sijaju kraljica, kraljica glasbil: prenovljene in spet delujoče orgle.
Prenova orgel se je začela letos 15. januarja in 12. marca, na drugo postno nedeljo, so naše orgle prvič po skoraj treh desetletjih spet zadonele.
Želja po prenovi orgel je bila dolga, priprave nanjo pa so potekale skoraj celotno lansko leto. Pobudnik tega projekta Gregor Ivanušič poroča, da je vse potekalo gladko in lepo usklajeno. Prenova je bila zaupana mlademu mojstru Urošu Kovaču, ki je dokazal svoj izjemen talent in občutek za izjemno umetnino. Imel je seveda tudi odlične domače sodelavce in pomočnike: Gregorja in Martina Kobeta, kadar ni bilo njiju, je bil vedno na voljo Franc. Izkazal se je tudi ženski del ekipe: Lojzka in Anica. Vsekakor zahvala tudi vsem drugim, ki so kakorkoli priskočili na pomoč, bodisi kot moralna ali finančna podpora ali s svojim delom in znanjem.
Vsekakor je to velika pridobitev za našo cerkev, župnijo in ljudi. Orgle s svojim zvokom in kot spremljava so nepogrešljiv del vsakega bogoslužja. Petje ob spremljavi orgel je lažje, bolj ubrano in bolj veličastno. Tako bo zdaj s kora preloške cerkve donela bolj mogočna in vesela zahvala Bogu.
Da sploh ne omenjamo umetniškega vidika! Preloške orgle je namreč v začetku 20. stoletja izdelal znani mariborski orglarski mojster Josip (Josef) Brandl, katerega opus obsega več kot 150 izjemnih mojstrovin. Njegove orgle krasijo marsikateri kor na Štajerskem, tako v avstrijskem kot slovenskem delu. Veliko njegovih del se nahaja tudi na Hrvaškem, in to od Dubrovnika (orgle v katedrali Marijinega vnebovzetja) pa vse do Našic.
V sedanjem postnem času se orgle še ne morejo pokazati v vsem svojem sijaju. Pesmi in mašni napevi so, pač času primerni, bolj temačni in umirjeni. Bodo pa ves svoj čar prihranile do velikonočnega jutra, ko bodo mogočno, z vsemi svojimi registri zapele veselo velikonočno alelujo.
Tekst in foto: Gregor Ivanušič (18. 3. 2017)