To je zgodba o tem, kako je Jože Starešinič - Jamin svojo dolgoletno ljubezen do motorjev zdaj, pri 60+, prelil v zavidljive športne dosežke.
Motor si je želel že od nekdaj, a do njega ni bilo lahko priti, poleg tega so seveda imele prednost hiša, družina, kmetija … Sčasoma si je motor kupil, a je z njim premagoval le strmine proti Kolpi, se vozil na kopanje ali gobarjenje. Hodil pa je na dirke kot strasten navijač, na mnoge dirke v bližnji in daljni okolici. Da bi ob službi in kmetiji tudi sam resno treniral in dirkal, – te investicije ni zmogel ne časovno ne finančno. A v njem je vse bolj rasla velika, skoraj neuresničljiva, nerealna želja, da bi v življenju osvojil pokal, vsaj en pokal v motokrosu.
Prve korake v tej smeri je naredil po upokojitvi. Leta 2022 je začel trenirati na nam najbližjem vadbenem poligonu – čez Kolpo v Ribniku, nasproti Adlešičem. Svoje prve dirke je vozil v okviru prvenstva Zagorja, in to v »lastni režiji«, kar pomeni, da je sam kril vse s tem povezane stroške. In na lepem je začel nizati pokale: Bedenica, Lobor ter dva pokala za skupno uvrstitev v letih 2022 in 2023.
Potem pa ga je ustanovitelj in predsednik motociklističnega kluba Štefanac Team iz občine Barilović pri Dugi Resi povabil v njihov klub. Jože je član tega kluba od lani spomladi in je pridobil tudi licenco za državna prvenstva. Tekmuje v kategoriji seniorjev (veterani C) in tako rekoč z vsake dirke se vrača domov s pokalom, klubu pa prinaša točke: Požega, Jastrebarsko, Zabok, Rakov Potok, Viškovci … Svoj deseti pokal je prejel 22. marca letos, na slovesni podelitvi nagrad Hrvaške motociklistične zveze za lansko leto: skupno tretje mesto v kategoriji veterani C. Svojega že enajstega pa je osvojil včeraj (v nedeljo, 6. aprila), ko je na uvodni dirki letošnje sezone – na odprtem prvenstvu Hrvaške v Požegi – zasedel odlično drugo mesto.
Ko smo se v soboto, dan pred tem tekmovanjem, oglasili pri njem za krajši intervju in med drugim vprašali, kaj je pravzaprav njegova prednost pred konkurenco, je navedel dvoje.
Na prvem mestu je omenil svojo vztrajnost, vzdržljivost, žilavost – veščine, v katerih se kali in je kalil že od malih nog skozi trdo kmečko delo. Kajti brez tega v motokrosu, ki velja za izredno trd šport, posebno za roke, ne prideš prav daleč.
In drugo, kar se mu zdi pomembno: da v tem izredno nevarnem športu voziš ne le s srcem, ampak tudi z glavo. Jože si že ob startih, ki so na dirkah še posebej adrenalinski in nevarni, strateško vedno izbere mesto, kjer se bo lahko čimbolj varno izognil pogostim skupinskim padcem, prav tako na prvih ovinkih. Tudi potem na progi vozi po pameti, pozna svoje prednosti in slabosti in iz sebe iztisne največ, kar se da. Kmečko delo ga je pač naredilo vzdržljivega, gospodarjenje pa pametnega.
In doda, da doslej še ni imel kakega grdega padca, kake omembe vredne poškodbe. Pravi, da je doslej imel srečo, veliko srečo. Mi pa dodajamo, da smo jako ponosni na svojega sokrajana in njegove dosedanje uspehe.
Jože, tudi v letošnji sezoni ti želimo čim več stopničk in točk in prav nič poškodb. In kar tako po pameti naprej in seveda – samo gas!
Ana Starešinič (7. 4. 2025)