Objavljamo besede slovesa, ki jih je pokojni Mariji Rahoj med pogrebno slovesnostjo namenila njena nekdanja soseda iz Grdunov Vida Čadonič Špelič.
Draga teta Rahojeva, Grdunčani bi rekli Grabijanska!
Z vašim imenom so povezani moji najlepši spomini na mladost v Grdunih. Ko se spominjam teh let, mi pride na misel beseda, ki najbolje označuje vaš značaj in naš sosedski odnos. To je beseda kruh. Ko je le bilo mogoče, sem od doma stekla na hribček in izza vaše štale pokukala proti vratom vaše hiše, ali so odprta. Mnogokrat sem se brez besed znašla v vaši kuhinji in vi ste mi z nasmehom ponudili kos kruha, ki je bil takrat zame najboljši na svetu.
In prav čarobna beseda kruh, ki o vas in vašem značaju pove veliko, je postala simbol vašega življenja v Grdunih. Znali ste ga pridelati na velikih njivah vaše kmetije, ga speči najboljšega, ga razdeliti vaši družini, sosedom in prijateljem. Ko ga je zmanjkalo v Grdunih, ste odšli ponj na Švedsko.
Pogrešali smo vas v naši vasici in veselili smo se vaše vrnitve ter drobnih darilc, ki ste nam jih prinašali. Bolj kot daril, smo bili veseli vašega pripovedovanja o življenju tam daleč. Natančno ste znali opisati svet. Nič, kar je bilo lepega na njem, ni ušlo vašim očem in v spomin so se vam vtisnile malenkosti, ki jih drugi niso niti opazili. Včasih se mi je zdelo, da so Grduni premajhni za vas, kajti vaše zgodbe so povezovale rojstne Balkovce, Grdune, Vinico, Črnomelj, Novo mesto in daljno Švedsko.
Vaše misli so bile gotovo največkrat na Švedskem, saj tam živi Franje, ki ste ga pogrešali že takoj, ko je odšel, in ste živeli za trenutek, ko se bo vrnil. Iz Grdunov niste nikoli v resnici odšli. Kljub pogostim obiskom vaših najdražjih v domu v Črnomlju ste živeli za dan, ko boste lahko ponovno nekomu skuhali kavo na vašem štedilniku v Grdunih.
Navidezno krhka gospodinja na velikem Rahojevem gruntu je prestala mnoge življenjske izkušnje, a v svojem bistvu je ostala močna in bistra, da smo jo vsi občudovali. Življenje in bolezen je nista nikoli zlomila. Zato smo upali, da bo tako tudi pri zadnji bolezni. Toda srce se je po dolgih 90 letih utrudilo in sedaj skupaj s stričetom Mikotom uživata mir v nebeškem kraljestvu.
Dragi prijatelji, v imenu Grdunčanov in vseh tistih, ki smo radi zahajali v vaš dom in imeli teto iskreno radi, vam izrekam sožalje. Naj nas spomin na njeno dobroto za vedno povezuje!
Teta, hvala za vse. Zbogom!
Preloka, 3. februarja 2017