Svet, ki prihaja
Hiše, stavbe, ki so jih zgradili naši predniki, so njim in tudi nam določale prostor delovanja, ustvarjanja, bivanja in minevanja. So pomemben pričevalec bivanja - bitja, in včasih je to vse, kar ostane za nami.
Za trenutek se iz sveta in od zgradb, kakršne so pred stoletjem gradili naši predniki, preselimo v svet, ki ga gradimo mi danes.
Internet
Spet si izposodimo misel velikega državnika Winstona Churchila*: "Najprej mi gradimo zgradbe, potem pa zgradbe gradijo nas." To velja za vsakršne zgradbe oz. konstrukte, tudi tehnologijo: najprej mi gradimo internet, potem internet gradi nas. Naredil nas je popolnoma odvisne, nebogljene in svet ni več isti kot prej in nikoli več tudi ne bo. Sveta si brez povezovanja ljudi prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij ni mogoče več niti predstavljati. Brez interneta smo paralizirani: ne moremo do svojega denarja, ker ne delajo bankomati, ne moremo do svoje pošte, ne delajo blagajne v supermarketu, celo lastnega avta in hiše ne moremo odkleniti ...
Internet stvari
Še večji premik, kot je bil sam internet, pa je internet stvari (Internet of Things, s kratico IoT). IoT omogoča, da se prek IKT povezujejo ne le ljudje, ampak med seboj komunicirajo tudi naprave, kot so gospodinjski aparati, avtomobili, pametne hiše ... V svetu interneta stvari se je zgodila tudi že prelomnica: hladilnik je brez posredovanja ljudi poslal v svet prvi virus. In od takrat nič več ni tako, kot je bilo.
Internet stvari je potencialno večji premik, kot je bil sam internet. Število različnih črtnih kod prodajnih artiklov je večje kot vseh živalskih vrst na svetu. In ker cena elektronike vztrajno pada, je vse več izdelkov opremljenih s "pametjo" - informacijsko-telekomunikacijsko tehnologijo. Tako npr. lahko hladilnik "sam" naroči pivo ali zelenjavo po potrebi. Rolete se »same« zaprejo ob dežju ali poletni pripeki. Drevesa v parku si lahko »sama« naročijo zalivanje in manjkajoča hranila. Več in več stvari se bo »pogovarjalo« med seboj, tako da družbenih sprememb, ki jih bo npr. prinesel avtomobil, ki sam vozi, se orientira, skrbi za varnostno razdaljo in s tem prihrani gorivo in čas, sploh ne moremo zares predvideti. Spremembe bodo podobne, kot so jih v tisočletno tradicijo prinesle brezkonjske kočije.
Veščine, ki se jih (še) ne učite v šoli
Vse to pišemo zato, da bi vas opozorili, da bodo fantje in dekleta iz podjetja IT-SI, ki je tudi sponzor obnove naše šole (njihov moto: "Integracija Tehnologij – Svoboda Idej") izvedli v organizaciji podjetniške in tehnološke skupnosti Startup Novo mesto brezplačno enodnevno delavnico IoT na mikrokontrolerjih Arduino.
Ekipa IT-SI-ja, ki je torej malo tudi preloška ekipa, je prva v Sloveniji nasploh izvedla šolanje interneta stvari. To je le nadaljevanje uspehov, ki jih žanjejo po svetu. O njihovem uspehu v Berlinu smo tudi že poročali. Tudi uspeh na nedavnem startup vikendu v Novem mestu ni ostal neopažen!
V delavnici, ki jo bo naša preloška ekipa izvedla to soboto, se boste seznanili z najsodobnejšimi tehnikami programiranja. Primerna je tako za strokovnjaka kot za elektro- in računalniške navdušence ali pa samo navadne firbce.
Soboto, 6. decembra 2014, boste težko preživeli prijetneje in koristneje kje drugje kot v Podbrezniku (program je na http://www.start-up.si/event/arduino-day/).
P. S. uredništva: Hm, saj bi delavnico izvedli "doma" v preloški šoli, kamor tako šolanje tudi spada (prvi zvočni posnetki, Jakčev film itd.), a kaj, ko se obnova premika z glacialno (ledenodobno) hitrostjo, IoT pa s hitrostjo Silicijeve doline* - svetlobno!
Ana Starešinič (5. 12. 2014)
*Sira W. Churchilla smo na spletni Preloki že večkrat citirali, npr. tukaj.
*Tudi Silicijevo dolino smo na Preloki.si že večkrat omenjali, poiščite jo v našem iskalniku.