To je bila seveda trgovina z mešanim blagom viniškega veletrgovca Jureja Šterka. Zgodbo te hiše pripoveduje tehle 6 kronološko razvrščenih starih razglednic, vse so iz arhiva dr. Božidarja Flajšmana.
Jurej Šterk je v Vinico prišel iz Starega trga, trgovino je ustanovil proti koncu 19. st. (na Šterkovi grobnici na viniškem pokopališču piše: Jurej, ustanovnik trgovine, *2. 5. 1866 +22. 7. 1930).
Ob koncu 19. stoletja je to bila ena velika stavba. Vidimo jo na razglednici 1 (več o tej verjetno najstarejši viniški razglednici glej tukaj) in na razglednici 2.
Ob prelomu stoletja pa je bila tej prvotni stavbi prizidana še druga stavba. Na razglednici 3 (dvodelna razglednica, spodnja slika) je to že moderna trgovina z velikimi in tudi osvetljenimi (!) izložbami. Že vidimo tudi majhno lipo, ki je na razglednici 2 še ni. (Kot vemo, je bila le-ta del zasaditve lipovega drevoreda.)
Razglednica 4 je znamenita po tem, da je fotograf ovekovečil Šterkovo trgovino takole zaprto med t. i. buno aprila 1919, to je v dneh Viniške republike (zaprta je bila kar osem dni!). Se nam pa na tej razglednici razkriva še ena Šterkova stavba - nizka hiška, kjer je bila Šterkova pletilnica. Tu so ženske iz Vinice in okolice pletle iz volne razne izdelke, ki jih je trgovec Šterk potem prodajal. Ta hiška je bila leta 1919 že prekrita z opeko (v naslednjem sklopu razglednic jo bomo videli še prekrito s slamo).
Razglednica 5 je nastala približno takrat kot razglednica 4. Pogled v izložbe nam potrdi, da je to res bila trgovina z mešanim blagom, kjer si lahko kupil tako rekoč vse, od blaga, posode, orodja, semen itd. Vidimo tudi, da se je tista lipica z razglednice 3 že lepo razrasla.
Znamenitost razglednice 6 pa je seveda avtobus pred trgovino, katerega lastnik je bil prav tako veletrgovec Šterk. In poleg avtobusa je imel tudi osebni (luksuzni) avto. To sta bila prvi avtobus in eden od prvih avtomobilov, ki sta vozila v naših krajih!
Po Jurejevi smrti leta 1930 je posle prevzel sin Vilko in trgovina je cvetela in se razvijala naprej. (Posle v Šterkovi trgovini v Črnomlju, ki jo vidimo na razglednici 3 zgoraj, je že pred tem prevzel zet Peter Koren*, ki se je poročil z Jurejevo hčerko Katarino.)
Vojna in po njej
Potem pa je prišla 2. svetovna vojna in z njo novi časi, ki Šterkovim niso bili prav nič naklonjeni. Imetje so jim v glavnem nacionalizirali, poslopje na placu so morali za majhen denar prodati občini, zadrugi in trgovskemu podjetju. Vilko Šterk se je z ženo in dvema otrokoma preselil v svojo hišo nedaleč od viniškega grada, v kateri so bili prej nameščeni žandarji (orožniki). Umrl je leta 1990 v Zagrebu, žena dve leti prej. Oba sta pokopana v Šterkovi grobnici na viniškem pokopališču.
Duhovno bogastvo Šterkovih
Materialnega bogastva ni bilo več, a ostalo je duhovno bogastvo družine Šterk in krila je še bolj razprlo njihovo svetovljanstvo. Zopet so bili pred svojim časom in orali nove "ledine" - tokrat vodne gladine. Vilkov sin Jure Šterk je bil prvi slovenski morjeplovec, ki je objadral svet, in to kar dvakrat. Napisal je pet knjigi, njegovo šesto (Dnevnik zadnje plovbe) je namesto njega in zanj izdal njegov sin Igor. In Igor Šterk, uveljavljeni filmski režiser, uspešno odstira nova intelektualna obzorja.
Ana Starešinič (23. 11. 2014)
*Zgodbo Šterkove oz. Korenove hiše v Črnomlju bomo obdelali ob kaki drugi priložnosti.
(V naslednjem sklopu razglednic bomo pogledali z viniškega placa proti cerkvi. Vaše morebitno dodatno gradivo dobrodošlo.)