V teh dneh se na preloškem pokopališču spet tre ljudi, ki se prihajamo poklonit spominu na svoje rajne in jim prižgat svečko. Povejmo pa, da so se skozi vse leto prihajali k cerkvi sv. Trojice na Preloki poklonit spominu na svoje prednike tudi mnogi naši rojaki iz tujine. Kajti kje, če ne z obzidja preloškega pokopališča, se lahko vidi, v kako lepih krajih so živeli njihovi predniki.
V zadnjih letih prihaja veliko naših izseljencev na obisk tudi zato, ker izdelujejo svoje rodovnike.
Lydia Boljkovac iz Kanade prihaja v kraje svojih prednikov navadno kar dvakrat na leto. Preločanka je bila njena prababica Magdalena Ivanušič, rojena v Valetih (danes Preloka 50, Dolnji Valeti). Lydia pri nas raziskuje svoje korenine, se srečuje s sorodniki in vsako leto odkrije še kakega novega. Zelo je vesela, ko ji posamezne drobce iz njenega rodovnika sestavljamo v celoto. Lydia spada v t. i. drugo generacijo izseljencev in še zelo lepo govori tudi "po naše". Fotografija je bila posneta pri cerkvi sv. Trojice letos julija.
Raziskovat svoje korenine in spoznavat sorodnike pa je letos prvič prišel Mike Bahorich iz ZDA. Mike spada v t. i. tretjo generacijo naših rojakov po svetu. Njegova stara mama je bila Preločanka Doroteja Žunič, rojena na Preloki št. 20 (to je seveda stara številka). Fotografija hiše, v kateri se je rodila in živela do svojega odhoda v Ameriko, je najstarejša fotografija kake preloške domačije in smo o njej pisali TUKAJ. Mikov stari oče Franjo Bahorič je bil sicer rojen v Prilišću (staršema iz adlešiške fare), a je od svojega 13. leta živel kot pastorek na Preloki (st. številka 43, hiše od leta 1952 ni več). S Preloke je potem tudi odšel v Ameriko in se tam poročil z Dorotejo Žunič. Njun vnuk Mike je z ženo Donno obiskal Preloko 2. julija.
Ivana Novaka - Peričevega nam ni treba posebej predstavljati, saj spada v prvo generacijo preloških izseljencev. S Preloke je odšel v Kanado, ko je bil star 8 let. Odšel je skupaj z mamo in mlajšima bratoma, seveda k očetu, ki je tja odšel 4 leta prej. Ive se v svoj "stari kraj" pogosto vrača in še lepo govori po preloško. Letos je prišel v drugi polovici junija. Skupaj z ženo Višnjo sta poleg Preloke obiskala še ženine sorodnike na Hrvaškem, pa Bled in Ljubljano. Tako kot vedno je obiskal tudi svojo teto Peričevo. In takrat še ni vedel, da jo vidi zadnjič. Umrla je isti dan, ko se je Ive vračal v Kanado.
Pri osmih letih je s Preloke odšla tudi Maria Zunic, po domače Marica Jurkina iz Vidin. Vsa družina (poleg obeh staršev in Marice še njena brata Jože in Franc) se je preselila v Francijo, kamor sta že prej odšla njena stara starša. Jurkina domačija v Vidinah je bila pozneje prodana ljudem iz Ljubljane in je zdaj spremenjena v dva vikenda. Vendar Marica vseeno prihaja z možem Dominiquom na obiske v svojo staro domovino vsako leto najmanj enkrat. Kako tudi ne, saj si je v Sloveniji (v Podgori pri Hotavljah) ustvaril družino njen sin Quentin in tukaj ima Marica že tri vnuke! Seveda vedno obišče tudi svoje druge tukajšnje sorodnike. Ta srečanja in obujanje spominov na svoje mlade dane u Preloke doživlja zelo čustveno in še zelo lepo govori po preloško, uči pa se tudi knjižne slovenščine.
Tako kot Ive Peričev in Marica Jurkina spada v prvo generacijo izseljencev tudi John Staresinic – po domače Janez Izpodhruškin iz našega zaselka Vidine. In tudi on še lepo govori in piše po preloško. Preloko in svoje tukajšnje sorodnike je obiskal letos septembra, skupaj z ženo Carolyn. Janez je skupaj s starši in mlajšim bratom odšel v Kanado, ko je bil star 12 let. Izpodhruškina hiška v Vidinah vse od takrat sameva. Ampak hruška tepka, ki je hiši dala lokalno ime, je še vedno vsa čila in zdrava.
To so seveda samo nekateri od letošnjih obiskov naših rojakov po svetu v kraju, kjer so se rodili bodisi sami ali njihovi predniki. Zelo čustvena so vsa ta vračanja "nazaj domov" in srečevanja s svojimi tukajšnjimi sorodniki. In nepopisno je njihovo veselje, ko najdejo še kakega doslej neznanega sorodnika. Pa zabavno odkrivanje podobnost med njimi – bodisi fizioloških ali podobnosti v talentih, ki jih kažejo člani iste rodbine ...
Ana Starešinič (1. 11. 2019)
P. S.: Zelo bomo veseli še kakih novih zgodb o letošnjih potovanjih "nazaj domov". Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.