To je predstava, v kateri nastopajo - same ženske.

Ima 4 prizore, ki so pravzaprav 4 letni časi, in eno pavzo.

Dogaja se v frizerskem salonu v nekem malem mestu, kjer se vsi poznajo med seboj. Ženske prav med urejanjem svoje zunanjosti za nastopanje v javnosti razkrivajo svoj notranji, intimni svet, čustva, ki jih sicer pred zunanjim svetom skrivajo. Med njimi so stkane tesne vezi in druga drugi so v oporo tudi v najtežjih trenutkih. Ta frizeraj je v resnici njihov azil, prostor zaupanja.

Naslov igre Jeklene magnolije je seveda metafora: magnolije so cvetovi, ki so izredno lepi, a neobstojni. Magnolije iz jekla pa so seveda čisto nekaj drugega: morda nekoliko kičaste, a močne in trdožive. Take so tudi osebe v igri. Občutljive kot magnolije, a trpežne kot jeklo.

In kdo jih upodablja? – Naslednjih šest cvetk in stebrov (torej "jeklenih magnolij"!) črnomaljske gledališke skupine: Bernarda Starašinič, Breda Kočevar, Mojca Breznik, Monika Mušič, Karmen Ambrožič in Fanika Hutar. Seveda pod budnim očesom sedme – režiserke Helene Vukšinič.

Več o organizacijsko-tehnični ekipi gl. www.gs-zik.si.

Naj pa vam ob tem prišepnemo, da v črnomaljski gledališki skupini že pripravljajo novo predstavo. V njej bodo nastopali – sami moški!

(A. S.)