Dan mrtvih ali po domače „sesveti“ je eden od pomembnih praznikov v letu, posvečen spominu na naše pokojne. Tako kot druga pokopališča je tudi naše preloško za ta dan posebno okrašeno. Zdi se mi, da s to obilico cvetja in sveč skoraj pretiravamo.

Rada zahajam na to posvečeno zemljo. Pa ne samo ob dnevu mrtvih, grobove rajnih obiskujem skozi vse leto. Prinesem rože, postrižem travo, prižgem svečko in se v mislih z njimi pogovorim. Posebno ob grobovih otrok in mladih ljudi me stisne pri srcu. Tako je skozi leto. Na „sesvete“ pa je drugače, saj pokopališče dobesedno oživi in ob tej priliki srečaš tudi prenekaterega že skoraj pozabljenega znanca.

In kako je bilo letos? Svojci pokojnih so že od jutranjih ur prinašali rože in prižigali sveče. Ob dveh popoldne pa je bila slovesna maša in nato blagoslov grobov. Ravno blagoslov grobov je zame posebno doživetje, kajti takrat smo v mislih še bolj povezani s svojimi pokojnimi. Zdi se, kakor da nas združuje neka nadnaravna sila, ki kakor tančica ovije celo pokopališče in jo župnik poveže s svojim lepim nagovorom in nas na koncu vrne v realnost z besedami “Pojdite v miru!“ Prekrižam mamin grob in tiho pristavim: “Počivaj v miru!“ Skupaj z ostalimi odhajam domov z mislijo, da se nekoč zopet srečam z njo.

Tudi ob tej priliki pa seveda ne smemo pozabiti na vse tiste, ki skozi vse leto tako lepo skrbijo za urejen videz našega pokopališča in cerkve. Hvala vam.

Besedilo in fotografija: Marica Jaušovec