Nekaj kulturnega o kulturi

02 08Bile so pesmi, plesi, pripovedi in šege in navade. Pa so prišli narodopisci in so jih zapisali, posneli na voščene valje, ovekovečili na filme. In postale so te pripovedi, pesmi in plesi kulturna dediščina. In na kulturne praznike se te dediščine spomnimo, si čestitamo in pripnemo medalje – kakor kdo in kakor komu!

A pridejo novi časi, nove šege in nove navade. Namesto v knjige buljimo v pametne telefone, namesto časopisov nam socialna omrežja ponujajo, kar želimo slišati in videti ali pa tudi ne.

Marshall McLuhan je že davno izjavil, da je medij/občilo že tudi sporočilo. In danes, ob kulturnen prazniku, pišemo še mi na Preloki.si kulturno.

Danes je namreč ustvarjanje "demokratično": posameznik še nikoli ni bil tako malo omejen pri tem, kaj piše, riše, prepisuje in prerisuje ali si izmišljuje. In zato še nikoli ni bilo tako težko dobiti občinstva. Občestva, ki ga karkoli sploh zanima.

In zatorej –

kaj/kje bi naš Prešeren bil,
ko bi bil še danes živ?
Morda ima Lovro Matič prav,
ko spesnil mu je v pozdrav:

Kje bi Franc Prešeren bil,
ko bi bil dandanes živ?

Bi s privat advokaturo
vlekel petsto flik na uro,
bi odpravljal na svobodo
jaro lopovsko gospodo?

Bi v kulturi vlekel plačo,
hodil s pisci na pijačo,
malo pesnil, v službi spal,
čez ministrstvo kvantal?

Bi pisal pesmi v internet,
da bi ga poznal ves svet?
Bi pisal, kar bi drugi radi,
v nezaslišani nakladi?

Bi po veselicah pel,
bi svoj TV šou imel,
morda bi še nastopil, šment,
v Slovenija ima talent?
Bi zmagal, ne več mlad in zal,
bi za slavo se prodal?

Bi najstnice zalezoval,
kot jih je od nekdaj znal,
bi jih spet lovil na stil?
Bi bil danes pedofil?

Bi na zborovanjih vpil,
za pravice se boril,
bi v sveti jezi, šment,
metal kocke v parlament?

Bi še pesnil, star in siv,
bi se od gorja zapil?
Kje bi Franc Prešeren bil,
ko bi bil dandanes živ?

(8. 2. 2020)

 

Deli z ostalimi