Spremna beseda h kapeli Kraljica družine na Preloki

                                                                                Stari trg ob Kolpi, 5. – 9. 12. 2019

Že pred kakimi desetimi leti smo želeli urediti vežico v kletnih prostorih župnišča. Seveda bi vežica prvenstveno služila kot zimska kapela. Vendar je bila zadeva nekako prekinjena. Jaz imam vedno veliko dela v naši Polanski dolini, da sem na preloško kapelo lahko pozabil. Ko smo lani na petek pred božičem obhajali 2. obletnico smrti naše mame Ane Pavlakovič, nas je lepo zeblo. Takrat me je pokojna mama intuitivno spomnila, naj vendar že enkrat naredimo tisto kapelo v župnišču. To sem takoj po maši povedal in po božiču poskrbel za začasno rešitev z obljubo, da bo do letos narejena prava namenska oprema …

12 09Kot vidite, se je kapela uresničila do zadnjega obiska našega škofa msgr. Andreja ob njegovi zadnji kanonični vizitaciji. Verjamem, da mu je to lep poklon ob odhodu v pokoj.

Sam sem pa še posebej vesel, da opremo podarjam župniji ob svoji 40. obletnici odhoda v bogoslovje. Takrat, pred 40 leti, je bilo zelo napeto. Najbolj me je skrbelo troje:
- Najprej sem se bal, da bo študij pretežak, ker se mi nikoli ni dalo učiti.
- Potem je bil velik problem tata, ki je bil zapit in v tistem času veri dokaj oddaljen. Kako bo on odreagiral? Lahko bi kaj hudega storil sebi in bližnjim.
- Najtežje pa mi je bilo zaradi delavnice, ki je nastala v Jakovinih, predvsem iz želje, da bi nekako pomagal zajeziti to strašno izseljevanje – bežanje iz dežele v mesta.

Prvi dve težavi sta se lahko rečem čudežno rešili. Študiral sem dokaj redno in ne tako slabo. Le jezike so mi morali spregledati, 'ker nisem hotel z njimi zastonj tratiti časa'. Glede tretje težave delam sedaj v Poljanah vsak dan pokoro, ko je pri nas enak problem. Stari umirajo, mladih je samo za vzorec …

Kako je kapela zamišljena?

Vse narekuje prostor. V 5 m dolgo in 4 m široko sobo je treba spraviti čim več ljudi ter čim lepšo in funkcionalno opremo: oltar, tabernakelj in neko podobo. Smo v župniji Sv. Trojice, zato se ponavljajo trojke. Ker je sedanji župnik po duši ribič, kakor na primer jaz mizar, sem se odločil za ribe. Riba je stari krščanski skrivni prepoznavni znak IXTIS (Isus Hristos Teos Soter, Jezus Kristus Bog Odrešenik), potem skrajšano v IHS. Križ je pač križ, plamen pa pomeni Svetega Duha. Tabernakelj stoji na trikotni polici v Bogkovem kotu. Spodaj je prostor za male jaslice ali Božji grob.
Tudi tabernakelj nekako predstavlja Božji grob. Narejen je iz nerodovine iz rodu akacije kot skrinja zaveze. Mizarji smo pravili temu lesu aformozija, material je bil v Ljubljani zelo čislan in drag. Uporabljal se je samo furnir. Naš tabernakelj je iz masivnega lesa. Na zunanji strani je prebodeno srce s polnim levim prekatom, na notranji pa je prebodena desna roka, dvignjena v pozdrav »Mir vam bodi!« in v blagoslov.
Nad tabernakljem je hrastov križ. Jezus je bil prvotno ob grdunskem potu in kalu, ki so ga postavili Škavurinski, verjetno po naročilu Juričkovih iz Grdunov. Pred skoraj 15 letih mi je korpus prinesel Jože Dejanski, naj ga restavriram; pa sem kmalu obupal, ker je bil v zelo slabem stanju – razpokan. Zdaj sem se spomnil nanj in ga kar hitro uredil z bolj primernim akrilnim kitom in barvami. Na prvotni lokaciji ga je bil prerasel gozd in ni imel več prave funkcije, zdaj bo v kapeli za vso župnijo, kar bi se tako Škavurinskim kot Juričkovim verjetno lepo zdelo, če bi še kdo živel.
Klopi so smrekove, ob straneh so po tri ribe. Ribiči sicer veliko ujamejo, zelo rado pa se zgodi, da ravno takrat ne dobijo nič, ko bi najrajši. Zdaj bo naš župnik imel vedno pri roki 77 smrekovih in še eno veliko hrastovo. Da bi bilo vsaj ljudi vedno toliko pri maši.
Na vratih od znotraj je napis Alfa in Omega. Tako se imenuje Jezus v zadnji knjigi Svetega pisma, začetek in konec, prvi in poslednji. Spodaj je deset zapovedi. (Bogati mladenič je Jezusa vprašal, kaj naj naredi dobrega, da pride v nebesa. Ta mu je odgovoril, naj izpolnjuje zapovedi.)

Oltarna slika je delo naše soseda v Jakovinih gospe Ane Jerala, rojene Miketič.
Slika je nekoliko nenavadna. Marija z Jezusom in dvema mladima, ki nekako gledata vsak v svojo smer. Meni se je porodila misel, da bi sliko lahko imenovali Kraljica družine. To je po novem predzadnji vzklik v Marijinih litanijah. Da bi se tadva mlada obrnila drug proti drugemu in poročila. Avtorica je ob blagoslovitvi kapele pojasnila, da je želela narediti veselo podobo z otroki. Tega nam najbolj manjka. Kjer ni otrok, ni pravega veselja.

Kot sem že omenil: vse sem bil pripravljen narediti že prej. V kleti bi bila kapela večja in bolj podobna bogoslužnemu prostoru. Sedaj nam je to uspelo ob moji 40. obletnici odhoda za Gospodom. Tokrat se je vse zelo lepo uredilo. Za to sem iskreno hvaležen Bogu in vsem, ki so morali z mano tudi kaj pretrpeti. Moja želja je, da bi se v kapeli dobro počutili in jo s pridom izkoriščali. Bog je bogat v usmiljenju in v obdarovanju, le potrpeti je treba in malo počakati.

Marija Kraljica družine – prosi za nas!
Sveta Trojica – usmili se nas!

                                                                             Jože Pavlakovič, brat Janez Krstnik
                                                                                            župnik polanski

Deli z ostalimi