Dan potem

Dan potem

Dan po tem, ko so nas obiskali beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar in 32 duhovnikov iz vse Slovenije in iz zamejstva, na Preloki mineva v znamenju urejanja močnih vtisov, ki jih je na nas naredil ta obisk.

Močan vtis so naredili na nas duhovniki, ki tudi po štirih desetletjih še vedno ohranjajo spomin na našega pokojnega Jureta Ivanušiča. Daleč najmočnejši vtis pa je nedvomno naredil na nas msgr. Hočevar - s svojo neizmerno energijo in s svojo karizmatičnostjo.

012 4356

012 4413 

Foto: Tomaž Pavlakovič in Tone Miketič

Dan potem je novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše objavila novičko o visokem obisku na Preloki, opremljeno z veliko slikami, na spletni strani tega časopisa (Na_Preloki_so_se_spomnili_na_duhovnika_Jureta_Ivanusica/), njen daljši članek pa pričakujemo v četrtek, v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

(14. 7. 2013)

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja, nadaljevanje

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja, nadaljevanje

Beograjski nadškof in metropolit je v letošnjem t. i. jubilejnem letu močno vpet predvsem v obeleževanje dveh pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Eden od njiju je 1150-letnica slovanske pismenosti. Za začetek pismenosti slovanskih narodov se namreč šteje leto, ko sta sveti Ciril in Metod (bizantinska misijonarja, najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov) prišla v Panonijo. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica(na Vzhodu) oziroma latinica (na Zahodu). Ciril in Metod veljata za apostolaSlovanov in sozavetnika Evrope.

Še bolj pomembna letošnja obletnica, pomembna za vesoljno Cerkev, pa je 1700-letnica Milanskega edikta. Ta je izenačil kristjane Rimskega cesarstva s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo prekinitev preganjanja. Milanski edikt pa je še kako aktualen tudi danes, ko se svet vse bolj globalizira in zaradi močnih migracijskih tokov vstopamo v vedno nove odnose in poudarjamo svobodo vere.

Slovesnosti ob 1700-letnici Milanskega edikta potekajo skozi vse leto, glavnina pa jih bo septembra v Nišu v Srbiji (rojstnem kraju cesarja Konstantina, ki je leta 313 izdal Milanski edikt). Osrednja slovesnost v Nišu pa bo 20. in 21. septembra, in sicer pod pokroviteljstvom posebnega papeževega odposlanca - milanskega nadškofa kardinala Angela Scola (gl. http://www.kc.org.rs/baner.php?recordID=1 ), v okviru teh slovesnosti pa se pripravlja tudi veliko romanje v Niš.

Eden glavnih organizatorjev teh prireditev in slovesnosti, posebno septembrskih v Nišu, je prav msgr. Stanislav Hočevar, ki mu je tudi sicer duh Milanskega edikta zelo blizu. Blizu mu je medverski dialog in povezovanje, želja po preseganju takih in drugačnih razlik.

Zelo uspešno namreč deluje tudi na področju zbliževanja krščanskih Cerkva, tj. na področju ekumenizma, gibanja, ki se v svetu krepi zlasti v zadnjih desetletjih. Mi - na našem koncu sveta - pa ekumenizem dejansko živimo v praksi, in to že več stoletij, kajne!

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Mladega salezijanca Stanka z Rakovnika, takrat še študenta Teološke fakultete, smo Preločani spoznali leta 1970, ko nam je pomagal pripravljati novo mašo našega rojaka Alojzija Krotca in nas je vse po vrsti, staro in mlado, očaral s svojimi organizacijskimi in tudi že diplomatskimi sposobnostmi.

Svojo novo mašo je Stanko pel tri leta pozneje, leta 1973. Leta 1979 je bil že magister teologije in leta 2000 je bil posvečen za škofa. Od leta 2001 je v Beogradu, na samem vrhu beograjske nadškofije - beograjski nadškof in metropolit (gl. Beogradska nadbiskupija - Nadbiskup: http://www.kc.org.rs/nadbiskupija.php?recordID=2).

Ob tem pa msgr. Hočevar opravlja še številne druge pomembne funkcije in vodi številne projekte. Letos ga med drugim najbolj zaposluje proslavljanje t. i. jubilejnega leta: 1700-letnice Milanskega edikta in 1150-letnice slovanske pismenosti (prihoda sv. bratov Cirila in Metoda v Panonijo). Več o tem pa v naslednjem obvestilu.

Mons. Stanislav Hočevar

 

Prizor, ki ga bomo po 43 letih ponovili

Prizor, ki ga bomo po 43 letih ponovili

iz-zbirke-druzine-rahoj

Tale fotografija je nastala 12. julija 1970. Isti prizor, z istimi osebami, bomo 13. julija 2013 ponovno ovekovečili s fotografskim aparatom.

Fotografija je iz arhiva družine Rahoj.

Fotograf: Ivan Mušič

Pri prvem sv. obhajilu je bilo 23 otrok, ampak ne letos

prvo-sveto-obhajilo-1956

Pri prvem sv. obhajilu je bilo 23 otrok, ampak ne letos

Smo v času prvih svetih obhajil. Letos sta bila v naši fari samo dva prvoobhajanca, drugo leto ne bo niti enega. Nazoren dokaz, kako se naša fara prazni in prebivalstvo v njej stara.

Zgornja fotografija iz leta 1956 pa je spomin na čas, ko je bilo v naši fari pri sv. obhajilu letno po 23 otrok. Za preloško fototeko smo to sliko dobili iz dveh zbirk: iz arhiva družine Grdun (Radovičevi, Preloka 19) in iz arhiva Franca Čadoniča (Biričevega, Balkovci 4).

Pri identifikaciji dečice sta pomagala Franc Čadonič in Ana Rahoj, poročena Čadonič (oba tudi na sliki).

Na tleh sedijo, z leve: Franc Krotec (Kovačev), Danijel Ivanušič (Valeč), Ivan Novak (Pintarov), Jože Starešinič (Žižečkin), Tine Plut, Slavko Krotec (Kovačev).

Deklice, z leve: Ivanka Čadonič (Cestarova iz Zilj), Katica Čadonič (Ivičina/Btičeva iz Zilj), Amalija Simčič (Faričeva), Ana Rahoj, Ana Pavlakovič (Bertova), Katarina Grdun (Radovičeva), Ana Starešinič (Špeličeva iz Zilj), Marija Starešinič (Grujina iz Zilj).

Stojijo, z leve: Jože Čemas (Perušičev iz Zilj), Vlado Grdun (Dejanski), Janez Stegne (Lugarov iz Zilj), Jože Pavlakovič (Jakovinski), Ivan Miketič (Vučičev), Jože Miketič (Vučičev), Jože Špišič (Stankovski), Franc Čadonič (Biričev), Mirko Žalec (Gornji Mihelov iz Zilj).

Še osnovni podatki o župniku:  Stanko Mehle, rojen 1919 v Novem mestu (Šmihel), za župnika posvečen v Ljubljani leta 1947. Umrl je 19. septembra 1995, pokopan je v Novem mestu (Ločna).

Župnik Mehle je prišel na Preloko 24. maja 1955. Med Preločani je bil zelo priljubljen, veljal je za zelo delavnega župnika, ki je mdr. temeljito obnovil našo župnijsko cerkev. Od nas je odšel leta 1959, a je s Preloko in Preločani ohranjal tesne stike vse do svoje smrti. (A. S.)