Predstavljamo naš pevski zbor

Predstavljamo naš pevski zbor

"Vaša ekselenca, pred vami je Združeni pevski zbor župnije Preloka!"

Tako smo gospodu nadškofu Stanislavu Hočevarju, ki si je takoj po prihodu na Preloko in prvih pozdravih hotel najprej ogledati našo cerkvico, prvič predstavili skupino ljudi na koru, ki je nekoliko nervozno pričakovala enajsto uro, ko bo šlo zares.

Ko je gospod nadškof zagledal te mlade obraze na koru, se mu je obraz razpotegnil v širok nasmeh. Vprašal jih je, ali znajo zapeti Slavo. In ko so pritrdili, je pripomnil, naj samo pazijo, da ne bodo takrat popokale šipe v cerkvi.

V tistem hipu je bil vzpostavljen med njim kot kasnejšim glavnim mašnikom in pevci tak pristen stik in vzajemna naklonjenost, da je na koru v hipu popustila vsa napetost in nervoza.

Prav naš pevski zbor ima veliko zaslug za to, da je bila nedavna slovesnost resnično eno veliko ljudsko slavje. In pri Slavi smo resnično pomislili, da bi tisti trenutek lahko začele pokati šipe.

Foto Slavko Špehar 

soparan: Monika Simčič, Klara Simčič, Petra Starešinič, Barbara Blatnik, Katja Čadonič

alt: Mateja Peršič, Anita Peršič, Lojzka Starešinič

tenor: Gregor Ivanušič, Marko Simčič

bas: Hinko Grdun, Igor Starešinič

Repertoar, ki ga je zbor izvajal na slovesni sv. maši 13. 7. 2013:

1. Bog, pred tvojim veličanstvom
2. Maša št. 5 (mdr. Slava)
3. Psalm: Z odrešilnim kelihom bom hvalil Gospoda
4. Aleluja
5. Darovanje: Tvoj mašnik zdaj daruje
6. Obhajilo: Prijatelji, povejte mi; V nebesih sem doma
7. Ofer: Marija skoz življenje; Ti krasni sončni svit
8. Zahvalna pesem, ki je veličastno zadonela za zaključek maše.

O nadškofovem prestolu

Omenimo še eno trajno pridobitev za našo cerkev, ki nas bo tudi še dolgo spominjala na nadškofov obisk 13. julija 2013: zelo lep trisedežni prestol, ki je - od ideje do izvedbe - delo našega rojaka Jožeta Pavlakoviča, ki je zdaj župnik v Starem trgu.

Zelo pomenljiv je trikotnik nad osrednjim sedežem. Kot se za prestol v cerkvi sv. Trojice tudi spodobi, simbolizira Sveto Trojico: oko simbolizira Boga Očeta, IHS pomeni Bog Sin in plamen je simbol za Svetega Duha. Na sredi je izpolnjen prostor z M, kar predstavlja Marijo. Štirje trikotniki pa spominjajo na sveti tetragram - štiri hebrejske črke J H V H, kar pomeni Jahve.
Kot je videti na fotografijah, se je gospod nadškof na tem prestolu dobro počutil in ga je tudi blagoslovil. V enem od kasnejših obvestil (ki jih bomo objavili po počitnicah) pa še o drugih zanimivostih in "naključjih" v zvezi s tem prestolom. In sicer poročilo iz prve roke - poročilo Jožeta Pavlakoviča.

1-12-13-1

Foto: Tomaž Pavlakovič in Sandro Grdun

(23. 7. 2017)

Naša cerkev je bila 13. julija 2013 zelo lepo okrašena

Naša cerkev je bila 13. julija 2013 zelo lepo okrašena

Veliko pohval (ustnih in pisnih od Preločanov po svetu) se je v minulih dneh nanašalo tudi na našo župnijsko cerkev, kjer je beograjski nadškof in metropolit daroval slovesno mašo. Za izredno okusno okrasitev oltarja je zaslužen Gregor. Odločil se je za belo-zeleno kombinacijo (beli nageljčki in gladiole ter kostanjevi in lipovi listi), ker se je to zelo lepo ujemalo z venci iz bršljana v cerkvi in tudi z belimi nageljčki, ki so jih naša dekleta v belem pripela na bela oblačila jubilantov.

V tej belo-zeleni barvni kombinaciji je bil okrašen tudi Juretov grob.

Venci iz bršljana v cerkvi so delo naših žena in deklet, ki so jih spletale pri Radovičevih in tudi v Balkovcih. Za nad oltar je bilo treba splesti kar štiri osemmetrske vence. Kar precej metrov vencev pa je bilo razobešenih tudi po cerkveni ladji in tudi pod polico na koru - točno tako, kot je kor krasil pokojni striče Mežnarov.
Slavnostno je bil okrašen tudi vhod v cerkev in ob poti od farovža so bile postavljene brezice. Pri farovžu pa še krasen slavolok (napis na obeh straneh!), ki je v celoti - od ideje do izvedbe - delo Nika Simčiča, vence iz lipice na njem pa so se naučila plesti in spletla naša dekleta.

Posebno zahvalo si zaslužita Lojzka in Ančica Mežnarova, ki sta nosili vse breme čiščenja cerkve (in tudi farovža).

In še prav posebno omembo in zahvalo si zasluži Sašo. Sodeloval je z vsemi zgoraj naštetimi in v prejšnjih obvestilih omenjenimi ekipami in jim pomagal, kakor in kolikor je mogel.

V naslednjem obvestilu pa še o eni trajni pridobitvi za našo cerkev.

1234
567

Foto: Niko Grdun, Slavko Špehar, Sandro Grdun

Zahvalno pismo Preločanov letošnjim jubilantom

Zahvalno pismo Preločanov letošnjim jubilantom

Spoštovani jubilanti, ki že 40 let opravljate svoje plemenito poslanstvo in ki tudi po štirih desetletjih še vedno ohranjate spomin na našega Jureta!

Preločani se vam iskreno zahvaljujemo za obisk na Preloki, ki je - kot ste imeli sami priložnost dodobra izkusiti - Bogu nekje za hrbtom, a morda ravno zato Bogu tako blizu, kdo bi vedel ...

Skupaj z gospodom nadškofom msgr. Hočevarjem, ki smo se mu zahvalili že v posebnem pismu, ste nam pripravili veličasten dogodek, ki je v našo malo demografsko ogroženo vas vnesel veliko svežega vetra in optimizma.

Kot veste, smo celotno slovesno mašo prenašali na svetovnem spletu, tako da smo bili med mašo neposredno povezani z mnogimi našimi rojaki po svetu in tudi vašimi sobrati slovenskimi duhovniki na tujem (v Sydneyju, Clevelandu, Chicagu ... v posebnem pismu pa se nam je oglasil in zahvalil tudi naš duhovnik na Švedskem, gospod Zvone Podvinski. Med drugim izroča pozdrave tudi za vas: "Lepo pozdravljam in voščim iz vsega srca vsem jubilantom, posebej tudi beograjskemu nadškofu Hočevarju: obilje Božjega blagoslova in zdravja ter na mnoga blaga leta. švedski vagabund Zvone Podvinski").

V teh dneh prejemamo tudi veliko pisem z vprašanjem, ali bi si bilo možno še enkrat ogledati posnetek sobotne maše. Zato smo se odločili, da bomo celotno slavje ponovno naložili na spletni portal www.preloka.si, vendar šele po počitnicah, 7. septembra. To bo točno 14 dni pred velikim romanjem v Niš v Srbiji, kamor nas je vse prisotne povabil beograjski nadškof msgr. Hočevar.

Torej bomo lahko septembra vsi skupaj podoživeli naše julijsko srečanje in morda "odkrivali v njem še nove dimenzije in nove čudeže", kot je v pridigi dejal msgr. Hočevar.

Posebna zahvala pa velja gospodu Janezu Grilu, da vas je takole lepo zbral z vseh vetrov. In posebej zanj je tudi ena izmed pripetih fotografij, če je minulo soboto morda spregledal, kaj je pisalo na zadnji strani našega slavoloka.

Vse dobro vsem skupaj na vseh vaših poteh!

Preločani

Na Preloki, 15. julija 2013

Predstavljamo ekipo, ki je izpeljala internetni prenos

Predstavljamo ekipo, ki je 13. 7. 2013 izpeljala internetni prenos

Najprej je bila ideja. Ideja, da bi celotno slavje prenašali "v živo" na svetovnem spletu, se je porodila Ani med dopisovanjem z našimi rojaki po svetu, ki vedno radi kaj slišijo oz. berejo o dogajanju v svojem "starem kraju", toliko bolj pa, ko gre za tako veliko slovesnost, kot se je na Preloki obetala 13. julija. Zakaj ne bi torej tudi kakega dogajanja na Preloki (prvič v naši mali lokalni zgodovini) neposredno prenašali na svetovnem spletu?!

In če bi te nove komunikacijske poti (internet) pripeljali v preloško cerkvico, potem bi se lahko zgodilo še nekaj drugega. Ker je navada, da se ob obisku visokega cerkvenega dostojanstvenika blagoslovi nekaj, kar potem ohranja spomin na to srečanje, bi msgr. Hočevar morda lahko blagoslovil spletno Preloko, ki se je prav takrat začela intenzivno vsebinsko in oblikovno prenavljati.

Toda ali bi Preločani to tehnično in logistično in seveda z minimalnimi stroški sploh lahko izpeljali? Najbolj kompetentna oseba, ki ji je lahko odgovorila na to vprašanje, je bil Tomaž Pavlakovič. In Tomaž je rekel, da bi šlo. Internetni kabel bi v cerkev potegnili recimo od Mežnarovih (seveda po zraku), kamero za snemanje ima Tomaž, potrebujemo še ruter, omrežno stikalo in računalnik. Da, bi šlo.

Glede blagoslovitve pa je bilo seveda treba vprašati za mnenje v Beograd gospoda nadškofa. In ta je bil takoj za. Kot salezijanec, ki je vedno odprt in dovzeten za sveže izzive, je v tem videl priložnost, da bi se prav na Preloki akt slovesne blagoslovitve dvignil na nov, sodoben nivo - na virtualno raven. Z blagoslovitvijo spletne Preloke bi simbolično blagoslovil nova sredstva družbenega obveščanja in novo občestvo, ki se združuje okrog njih. Imeli smo torej tudi "da" iz Beograda.

Potem se je zbrala še tehnična ekipa: Tomaž je uredil vse tehnikalije na spletu in izdelal tehnična navodila za spremljanje prenosa in za prijavljanje za ogled, v ekipo za logistiko sta se vključila še Sašo in Tone.

Tomaž, Tone in Sašo so povlekli kabel do cerkve in v cerkev (še največji izziv je bila premostitev odseka med šolo in cerkvijo), Tomaž in Tone sta se je s kamero (in fotoaparatom) pozicionirala na koru. In smo s tako rekoč nikakršnimi stroški realizirali podvig, ki je po odmevih sodeč dosegel in tudi presegel svoj namen in zdaj zbuja občudovanje tudi pri nekaterih uglednih institucijah.

Da, pri nas je vse mogoče! Tudi tisto, kar se zdi skoraj nemogoče.

123
456
7