Pozdrav vsem Preločanom iz Štajerske

Pozdrav vsem Preločanom iz Štajerske

Iz Maribora se nam je za sesvete oglasil naš rojak Alojz Ivanušič. Gospod Alojz je pri nas na Preloki bolj znan pod imenom Slavko, njegove korenine pa segajo k Ivanušičevim v Škavurine. Njegov oče Jure je po spletu okoliščin in naključij takoj po 2. sv. vojni pristal v majhnem naselju Špičnik tik ob meji z Avstrijo, na domačiji, ki je bila le kakih 80 metrov od meje (več o teh nenavadnih naključjih bomo napisali ob kaki drugi priložnosti), in se tam poročil z domačo hčerko. Ime Jure pa nosi tudi Alojzov/Slavkov sin: to je znani slovenski igralec in vrhunski umetnik na sploh (skladatelj, pevec, pianist, šansonjer, režiser ...) Jure Ivanušič.

Gospod Alojz v daljšem pismu najprej pokomentira aktualne teme, ki jih je na preloki.si načel že preloški kume: ogrožena prihodnost naše mladine, gospodarska kriza, številne slabe prakse ... Po njegovem so ti temni oblaki nad Slovenijo posledica moralne in etične krize ter sprevrženega sistema vrednot.

Pismo pa konča v vedrem duhu, navajamo:

... Naj nas čudovite jesenske barve, v katere so se v teh dneh odele slovenske pokrajine in še posebej Bela krajina, odvračajo od temnih misli, polni sodi sladkega mošta, ki ga bo sv. Martin kmalu spremenil v vino, pa navdajo z upanjem, da nas čakajo tudi veseli dnevi …

S to željo mojim Preločanom vas prisrčno pozdravljam,  Alojz 

Spoštovani gospod Alojz,

za sesvete smo bili na Preloki res odeti v čudovite jesenske barve, pisani podobi jeseni pa je svoje dodalo še izjemno toplo vreme. Preloško pokopališče, za katero lahko rečemo, da je vedno lepo urejeno, je bilo na sesvete še posebej polno rož, večinoma z domačih vrtov. Popoldne se je pri maši za vse rajnke farane, pokopane bodisi pri sv. Trojici ali drugod po svetu, in na molitvah na pokopališču zbralo veliko ljudi od blizu in daleč.

Dragi gospod Alojz, preloka.si in Preločani bomo jako jako veseli, če se nam še kaj oglasite ali pa nas po dolgem času spet obiščete.

Z lepimi pozdravi, vaši Preločani in uredništvo preloke.si

Vemo, pa vam (še) ne povemo

Vemo, pa vam (še) ne povemo

Spet napovedujemo TV-dogodek, ki ga ne smemo spregledati. Pa ne samo Preločani, ampak vsi Belokranjci.

Gre za podelitev Ježkove nagrade za leto 2013. Ta podelitev bo v nedeljo, 10. novembra 2013, v SNG Drami v Ljubljani. Neposredni prenos se bo začel ob 21.15 na TVS 1.

Radiotelevizija Slovenija to nagrado podeljuje za posebne dosežke ali opus dosežkov na področju žlahtnega humorja in satire, torej v tistih zvrsteh ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha

In kdo jo bo letos dobil?

Tega se še ne sme povedati, a če se nagrada podeljuje v čast naše velike legende Frana Milčinskega Ježka, si lahko mislimo, da jo bo gotovo prejel nekdo, ki je tudi že živa legenda. In zato je pričakovanje še toliko večje!

 

 

Preločani spet na nacionalni televiziji

Preločani spet na nacionalni televiziji

V torek, 5. novembra 2013, ob 20.30 si na TVS 2 vsekakor oglejte izobraževalno-dokumentarno oddajo Projekt Na deželi. Znova bodo v ospredju naši steljniki, Kolpa, mlini na Kolpi ... in seveda naši ljudje.

Ponovitev oddaje bo v nedeljo, 10. novembra, ob 14.30 na TVS 1.

In tu je še link za ogled oddaje ob katerikoli uri in katerikoli dan:

 http://ava.rtvslo.si/predvajaj/projekt-na-dezeli-medved-nas-vsakdanji-in-ozivljanje-mlinov-na-kolpi-in-belokranjskih-steljnikov-dokumentarna-serija-5-8/ava2.174245977/

 

 

Link za ogled dokumentarca o našem zakladu - Toniju

Link za 1. in 2. del dokumentarca o našem zakladu – Toniju Gašperiču

Tukaj sta povezavi, na katerih si lahko še enkrat ogledate dokumentarec o Toniju Gašperiču.

Prvi del: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/toni-gasperic-1-del/ava2.174245574/

Drugi del: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/toni-gasperic-2-del/ava2.174245629/

Režiser Slavko Hren s tem dokumentarcem daje Toniju Gašperiču mesto, ki si ga zasluži: mesto med našimi legendami. Zaradi vsega, kar je Toni doslej ustvaril, dosegel in počel, pa tudi zaradi tega, ker se ni nikoli predal in še vedno dela s polno paro in je na sploh fant od fare. 

Odlična oddaja: po režiserjevi zaslugi zaradi obilice izbranega dokumentarnega gradiva in po Tonijevi zaslugi - ker ima kaj povedati in ker zna to tako dobro povedati! (A. S.)

O oltarjih v preloški cerkvi sv. Trojice

O nadškofovem prestolu, ki od letos stoji v naši župnijski cerkvi in je - od zamisli do izvedbe - delo našega rojaka Jožeta Pavlakoviča, smo že pisali (gl. O nadškofovem prestolu).

Tokrat pa predstavljamo t. i. daritveni oltar, ki je obrnjen proti vernikom in katerega avtor je prav tako Jože Pavlakovič. Imamo kar poročilo iz prve roke: 

Prvi oltar za preloško cerkev sem naredil junija 1973, za novo mašo Jureta Ivanušiča. To je bil na sploh moj prvi oltar.

Skromno skico zanj je priskrbel takratni preloški župnik Leopold Čampa. Če bi oltar naredili iz kamna, bi bil stabilen. Lesene noge pa so bile preveč lahke in preveč skupaj, da bi omogočile potrebno stabilnost. Za ambon je bila predvidena samo ena pokončna letev, kar ni imelo nobene estetske vrednosti. Svečnika pa itak ni bilo. Po svoji zamisli sem vse troje naredil podobno. Nad troje nog sem bil nekako navdušen, ker sem podoben spomenik videl v Prištini, od koder sem se leto pred tem vrnil od vojakov.

Leta 1990 sem bil kaplan v Semiču in tam sem naredil oltarje za vse podružnice razen sv. Jožefa, ker je tega naredil domači iz Podrebri. Tako je prišla na vrsto cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu. To pa je bila prilika, da naš preloški oltar primerno dodelam, da je pridobil na stabilnosti.

Za Preloko pa sem si zamislil povsem novega. Oltar predstavlja Jezusa, ki je v Svetem pismu predstavljen s štirimi Evangeliji. Torej tloris kvadrat. Na štirih veznih ploščah so upodobljeni:

  • oznanjenje – Lilija in nad njo krilo, ki simbolizira nadangela Gabriela, pa tudi Svetega Duha,
  • zadaj je križ, ki se v postu lahko obrne, tako da je spredaj,
  • na naslednji plošči je vstajenje,
  • spredaj pa sta grozd in pšenično klasje – evharistija.

Ambon predstavlja Boga Očeta Stvarnika. Tloris je trikotnik. Na veznih ploščah so:

  • deset zapovedi – postava, bistvo stare zaveze,
  • goreči grm – lipov list, ki jih žge ogenj (takrat smo goreli za samostojnost in Slobo nam je grozil z jugo vojsko!),
  • na zadnji strani pa je Božje oko.

Smrekovo grčo sem izbral, ker je za mizarja zelo nadležna in bližnja skušnjava za greh. Torej je treba biti ponižen in ostati miren ne glede na napore. To sem naredil prav zase kot ponižno prošnjo za odpuščanje grehov, ki se prikradejo med delom.

Velikonočni svečnik je hkrati hranilnik za krstno vodo. Tu je tloris osmerokotnik, kakršne so bile starokrščanske krstilnice. Na veznih površinah je sedem plamenov – sedem darov Svetega Duha in seveda svečnik za velikonočno svečo.

Za sedilje takrat ni bilo več časa. Se pa je tam pojavil preprost stol, ki je ostal v delavnici.

Letos za celodnevno češčenje na Preloki 28. 2. 2013 sem ob desetih in za sklep maševal sam in takrat sem sklenil, da bom naredil primerne stole. Postavili pa smo jih prav za obisk beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja in njegovih številnih sošolcev. Nazadnje se je še kar lepo izteklo.

Kot zanimivost naj povem, da sem za noge teh stolov porabil hrastove gredice, ki so služile za učvrstitev telefonskih kabelskih kolutov, ki so prihajali iz Srbije. Torej je hrast po vsej verjetnosti narasel v Srbiji. Blagoslovil pa jih je, kot ste lahko videli, prav srbski katoliški nadškof.

In če smo se leta 1990 s Srbi grdo imeli, smo bili letos prav lepo povabljeni v Srbijo na praznovanje 1700-letnice Milanskega edikta. Ali ne gre pri tem za pomenljivo simboliko? Da verniki ne smemo nikoli nikogar prezirati, kaj šele sovražiti. Ravno obratno težiti moramo k čim večji edinosti med vsemi kristjani pa tudi med narodi.

V Starem trgu, 18.10.2013                             Jože Pavlakovič, župnik poljanski

01 daritveni oltar 02 oznanjenje 03 kriz 04 vstajenje 05 evharistija 06 ambon 07 deset zapovedi 08 goreci grm 09 bozje oko 10 velikonocni svecnik 11 simboli sv trojice na nadskofovem prestolu