Šansonjer s preloškimi koreninami

Šansonjer s preloškimi koreninami

Poročali smo že, da so Belokranjcu Toniju Gašperiču v nedeljo, 10. novembra 2013, v okviru prireditve »Festival slovenskega šansona«, podelili Ježkovo nagrado. V tokratnem obvestilu pa razkrivamo, da je imel ta festival tudi preloške razsežnosti, saj je na njem nastopil Jure Ivanušič.

Kot smo že pisali, je bil njegov stari oče Jure po rodu s Preloke, iz Škavurinov (gl. obvestilo: Pozdrav Preločanom iz Štajerske ). V tistem konfuznem času ob koncu 2. sv. vojne je po spletu okoliščin prišel v naselje Špičnik tik ob meji z Avstrijo, k družini Dreisiebner. In tam je tudi ostal in se poročil z Ireno Dreisiebner. Kmalu po poroki sta se odselila v dolino - najprej v Ruše in nato v naselje Miklavž pri Mariboru. Oba zdaj počivata na miklavškem pokopališču, hiša v Miklavžu pa je prazna.

Vse to navajamo zato, ker je njun vnuk Jure Ivanušič na festivalu nastopil s šansonom Zimski večer, ki ga je posvetil svoji stari mami. In v njem poje o njeni mladosti v Špičniku, pa o Juriju, ki pride in se z njo poroči ter jo odpelje v dolino, pa o zdaj prazni hiši v Miklavžu, o tamkajšnjem pokopališču in miklavškem zvonu ... To prekrasno besedilo v celoti navajamo spodaj.

Jure sicer s skladbo Zimski večer na festivalu ni zmagal, a upamo si trditi, da je bil od 12 izvajalcev, ki so nastopili na Festivalu šansona, Jure Ivanušič edini, ki je vedel, zakaj je tam. Šanson je po svoji definiciji uglasbena poezija in naj bi nosil neko zgodbo, ki jo šansonjer avtorsko interpretira ... In Zimski večer je bil vse to in še več: odlično besedilo in glasba in briljantna interpretacija. Skratka šanson z veliko začetnico!  (A. S.)

Festival slovenskega šansona 2013 (Jureta Ivanušiča najdete, če se pomaknete na približno 55. minuto)

Zimski večer, avtor besedila Jure Ivanušič 

Nizko sonce, dolge sence, mračen bo decembrski večer,/ v prazno hišo najprej drva znosim, za seboj zapahnem dver. / Vraga v peč pokličem, saj trenutek je odličen, / ker je nizko sonce, dolge sence in nikogar ni nikjer. / Le ura tik-tak, tik-tak, tik-tak, tik-tak, tipka ura v zrak, / tik-tak, tik-tak, ko prebada mrak.

V stari hiši, tu, kjer je živela, belo svečo še prižgem, / in tako se spiritistična seansa že lahko prične. / Čeprav ne bo duhov klicanja, nič molitve, nič klečanje, / v stari hiši s staro mamo znova srečam se. / Kot da bi, švig-švag, švig-švag, švig-švag, švig-švag, spet copati šli, / švig-švag, švig-švag, čez domači prag.

In pridrsa z mehkimi copati nežen čas minulih dni, / odprt pred mano tu na mizi pajčevinast dnevnik njen leži, / ki poln je raznih spisov in prepisov časopisov, / ko pridrsa s svojimi spomini zdaj še stara mama, / ki jo slišim: zdaj si, zdaj te ni, za mano prideš tudi ti, / zdaj si, zdaj te ni, in nič ni, kot se zdi.

In odpotujeva v leto 1935, / moja stara mama zdaj ima le svojih prvih 15 let, / zeleno se vinograd lesketa po hribu Špičnika, / ko odpotujeva v leto, kjer še je tišino slišal svet. / In kjer si, sik-sak, sik-sak, v ritmu slišal kose glas, / sik-sak, sik-sak, in z nožem branil čas.

Sveti Jurij, ki ubija zmaja, tu stoji v opomin, / da spet se, če bo treba, proti tlaki boj bo bil, / vidim mrtve od ljubezni, slišim mrtve iz časti, / pa pride Jurij, ki v dolino staro mamo poroči. / In poje heja-hejahoj, nocoj pa, žena, veš, nocoj, / heja-hejahoj, tvoj mož bo šel v boj.

Kos neba gori na temnem svodu, ko skoz okno se zazrem, / usta pokopanih prič minulih dni z dnevnikom zaprem, / vrag v peči je osupnil, mraz v staro hišo buhnil, / kos neba gori na temni reki, ko na vaški britof grem. / Kako bi srečna jaz bila, slišim, ko grem na sprehod, / če bi vedela, da šel boš na moj grob.

Nizko sonce, dolge sence, mračen je decembrski zahod, / pridem na pokopališče skupaj s staro mamo na njen grob. / Na kamnu nehote je droben list nad črko E, / kot da bi stara mama si nadela umetniško ime. / Takrat pa din-don, din-don, zadoni miklavški zvon, / din-don, din-don, v čast in slavo nji, ki je v tem grobu ni.

Ježkov nagrajenec gost na nacionalni televiziji in radiu

Ježkov nagrajenec gost na nacionalni televiziji in radiu 

13. 11. 2013:  Pogovor s Tonijem Gašperičem v TV-oddaji Dobro jutro: 

 http://ava.rtvslo.si/predvajaj/toni-gasperic-jezkov-nagrajenec/ava2.174247094/ 

13. 11. 2013: 40-minutni intervju na 1. programu Radia Slovenija: 

 http://ava.rtvslo.si/predvajaj/intervju-radio/ava2.174247101/ 

11. 11. 2013:  Pogovor v TV-oddaji Odmevi:

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174246865/ 

(Pogovor s Tonijem Gašperičem najdete na 31. minuti in 13 sekund.)

 

Ježkova nagrada končno v rokah Tonija Gašperiča

Ježkova nagrada končno v rokah Tonija Gašperiča

Velik prijatelj Preloke in Preločanov Toni Gašperič je 10. novembra 2013 na velikem odru SNG Drame v Ljubljani prejel prestižno nagrado Frana Milčinskega - Ježka za leto 2013.

Radiotelevizija Slovenija to nagrado podeljuje za posebne dosežke in opus dosežkov na področju žlahtnega humorja in satire, torej na področju, na katerem Toni Gašperič ustvarja že skoraj pol stoletja.

Preločani in preloka.si Toniju iskreno čestitamo, seveda z željo, da ne bi zdaj slučajno zaspal na lovorikah!

Prilagamo link na prispevek, objavljen na multimedijskem portalu RTV Slovenija takoj po podelitvi nagrade:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-jezkov-nagrajenec-toni-gasperic-izvirni-satirik-z-blagohotnimi-bodicami/322281

Tukaj je še link na video posnetek Festivala slovenskega šansona, v okviru katerega so našemu Belokranjcu podelili Ježkovo nagrado:

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/festival-slovenskega-sansona-2013/ava2.174246716/

 

Naš kume o razliki med trojko in trojico

Naš kume o razliki med trojko in trojico

Draga kuma! Lucke kumice u tvojem pismu bum rajši preskočil i se lotil tvojega problema Trojice i Trojke.

Trojka dohaja k nam iz Rusije, kot je od tam došlo i marsikaj drugega. Sigurno si pred leti čula za Gorbačovovo pere-s-trojko. Tam je bilo sakojakve umazanije. Niso se mogli oprat i očistit sami, tako da se tam pere s trojkom.

Ista situacija je pri nas. Nabralo se je tuliko sega i sakaj, da ni druge rešitve, nego da se i pri nas puca s trojkom.

Vidiš, ako je treba kaj čistit i pucat, se rabi trojka i ne trojica. Nu, jedino za Maribor se nekaj čuje, da se začenja i pranje s trojicom ...

A naša stara preloška priprošnja "Bog nam pomozi i sveta Trojica" je jako aktualna i dalje. Baš zaradi trojke, ki nam trka na vrata.

Tvoj kume

(10. 11. 2013)

Naša kuma sprašuje: Al prav se reče trojica al trojka?

Naša kuma sprašuje: Al prav se reče trojica al trojka?

Dragi kume, vidim, da si začel ofirat s luckemi kumicami, raznemi ČrnomaljkamiŠokicami ... Vidim, vidim i si mislim svoje!

A javljam ti se zaradi čuda bolj važne stvari, nego so te tvoje lucke kumice.

Kume, u zadnjem času mi ni niš viš jasno. Od pamtiveka se je pri nas govorilo Trojica. K Trojice smo se zatekali, ako si nismo mogli pomagat sami, Trojica nas je reševala hudega ... Nasezadnje je Trojice posvečena i naša cerkvica i pri nas se je stalno govorilo: Bog nam pomozi i sveta Trojica.

A po novem čujem, da se govori samo o Trojke: Trojka nas bu reševala, Trojka nam bu pomagala ...

Kume, povej mi, al ta naša Trojica sploh još obstaja al jo više ni. Al se Trojice po novem morda samo reče Trojka al pa so nam Trojico ukinili i bi nam radi opet usilili nekaj drugega?

Tvoja preloška kuma

(9. 11. 2013)

Kumetov odgovor najdete tukaj.