Hvalospev našemu pesniku izpod peresa filozofa

06 19V dneh, ko se spominjamo obletnice smrti Otona Župančiča, ne spreglejte članka našega belokranjskega rojaka dr. Janka M. Lozarja. Z izbrano besedo in mislijo se je poklonil Otonu, katerega pesniška beseda je globoko zaznamovala Jankovo mladost in je bila tudi mnogim med nami sploh prvi stik z literaturo:

"Dragi Oton, /.../ hvala ti, da si bil in da si in da boš z nami, Slovenkami in Slovenci, premnogokrat preokorno premalenkostnimi. Naj nas zlagoma iz hlevskih težkonogih bitij v ptiče preobraža tvoja vrla beseda, vedra vest tvojega viharnega žitja."

Celoten članek dr. Janka M. Lozarja si lahko preberete tukaj:

https://www.radio-odeon.com/novice/hvalezna-moc-pesniske-besede/

A. S. (18. 6. 2020)

Ana Starešinič - Mikčeva (1936 – 2020)

06 07Žalostna novica iz naše fare: danes, 7. junija 2020, je umrla naša faranka Ana Starešinič iz Žuničev, po domače Mikčeva.

Rodila se je leta 1936 v Balkovcih, kot tretja hči Jožeta in Marije Balkovec, leta 1961 pa poročila s Francem Starešiničem, po domače Mikčevim iz Žuničev.

Njeno življenje je bilo prispodoba marljivosti, potrpežljivosti, poštenja, – vrednot, ki so se prek družinske vzgoje prenašale iz roda v rod. Bila je člen generacije, ki je znala živeti na zemlji, z zemljo in od zemlje. In zemlja, čeprav skopa, je človeku vračala njegov trud ...

Podrobnosti o pogrebu:

Pogreb bo v petek, 12. junija 2020, ob 16. uri na Preloki. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v naši župnijski kapeli.

Naj teta Mikčeva počiva v miru!

 

Zgodba vasi Zilje med 2. sv. vojno

Na današnji dan pred 75 leti se je končala 2. sv. vojna; danes torej praznujemo dan zmage in hkrati tudi dan Evrope. Če ne bi bilo ukrepov zaradi epidemije, bi po Evropi danes potekale številne slovesnosti. V našem glavnem mestu recimo bi bili priča najbolj množični prireditvi – tradicionalnemu Pohodu ob žici okupirane Ljubljane.

1Tako pa je zdaj vsa ta realnost odpovedana in se seli na zaslone, v navidezno – digitalno resničnost. Spodobi se torej, da v počastitev praznika naložimo kak "pospleteni" prispevek tudi na spletno Preloko.

Tokrat o skoraj pozabljenem drobcu iz zgodovine naših krajev: zgodbi ožičene vasi Zilje med italijansko okupacijo.

2Italijani so si namreč med 2. sv. vojno v Ziljah postaviti utrjeno postojanko. Zasegli so tri hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji (Markovo, Grujino in Vukovo) in jih utrdili, območje pa ogradili z bodečo žico. Pred Markovo hišo so tudi postavili bunker; do materiala zanj so prišli tako, da so porušili enega od hlevov. Domačini so se morali zateči k sosedom.

3Dokumentarno gradivo o tem in pričevanja nekaterih Ziljanov so zbrani v okviru projekta Okupacijske meje. Več o tem si zdaj lahko preberete v prispevku dr. Bojana Balkovca v knjigi Vinceremo, videt čemo.

Ko bo torej beseda spet nanesla na žico okoli Ljubljane ali pa ogrado okoli Slovenije, se le spomnimo, da so le streljaj od sedanje ograje ob Kolpi nekoč bile tudi ožičene Zilje!

Ana Starešinič (9. maja 2020)

Naša cerkev spet odpira vrata

Ste si kdaj predstavljali, da ne boste smeli v cerkev k maši?
 Ne zaradi ideoloških ali političnih razlogov, ampak zaradi enega majhnega virusa!
Ste si kdaj predstavljali, da boste morali hoditi naokrog v maskah?
 Ne zaradi karnevala, pusta ali morda snemanja kakega filma na Preloki!
In da se bomo zdaj, ko se življenje počasi normalizira,
sicer lahko vrnili v cerkev, a le pod določenimi pogoji?!
P. S.:
No, edino socialne distance nam v preloški cerkvi ne bo pretežko vzdrževati ....

05-04-1 05-04-205-04-3

Zgodovinski spletni simpozij o mejah, tudi v Beli krajini

1Končuje se triletni raziskovalni projekt o življenju ob okupacijskih mejah v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki smo mu ves čas namenjali precejšnjo pozornost tudi na naši spletni strani. Kako tudi ne, saj so v njem s svojimi pričevanji sodelovali tudi mnogi Belokranjci, tudi s Preloke (gl. tukaj, tukaj in tukaj) in iz vse preloške fare (gl. tukaj in tukaj).

2Zgodovinska vrednost tega obsežnega projekta je prav to, da je obdobje okupacije predstavljeno skozi človeške zgodbe in usode »navadnih« ljudi, torej da v njem ob zgodovinarjih in strokovnjakih nastopajo pričevalci, ki so jim odločitve t. i. velikih akterjev spremenile življenje in ki so te odločitve tudi morali živeti.

3Zgodovinski pa je bil tudi nedavni zaključni simpozij: spričo aktualnih razmer je bil prestavljen v spletno okolje in neposredno predvajan na projektovem FB profilu. V slovenskem zgodovinopisje je bil to prvi popolnoma spletni simpozij, saj se je vsak od predavateljev oglašal s svoje lokacije, "na daljavo" pa je simpozij spremljalo in se občasno vanj vključevalo z vprašanji tudi številno občinstvo.

4Vsa predavanja s simpozija si zdaj lahko ogledate tukaj. Posebej pa izpostavljamo predavanje dr. Božidarja Flajšmana z naslovom "Vinceremo, Videt čemo" – o okupacijskih mejah v Beli krajini.

Rezultati projekta so predstavljeni tudi v več publikacijah. Nekatere so že prostodostopne v elektronski obliki (tudi knjiga o izsledkih v Beli krajini), knjige v tiskani obliki bodo na voljo po koncu izrednih razmer.

Povejmo še, da je razstava, ki je lani gostovala v Beli krajini (aprila v Metliki, maja v Semiču, junija v Črnomlju), zdaj preoblikovana v spletno razstavo in je trajno dostopna tukaj. Dodane so tudi povezave na video posnetke.

V naslednjih dveh prispevkih pa podrobneje o obeh fotografijah zgoraj desno.

Ana Starešinič (18. 4. 2020)