In memoriam letos umrlim Preločanom

In memoriam letos umrlim Preločanom

1Spet objavljamo vesti, kakršne vse prevečkrat odjeknejo na naši Preloki in nas vedno znova spomnijo, da smo minljivi. Doma in po svetu je letos umrlo že sedem Preločanov: dva naša rojaka sta umrla na Švedskem in dva v Kanadi, doma na preloškem pokopališču pa smo se letos poslovili od treh Preločank. Vsak od njih se je po svoje vtisnil v našo malo lokalno zgodovino in vsak od njih si zasluži, da njegovo ime obvarujemo pred pozabo.

2aŽe marca letos je na Švedskem umrl Zvonko Ivanušič, po domače Nadbregov iz Valetov (r. 1935). Na Švedsko je odšel leta 1965 in se tam poročil z Marijo Adlešič, po domače Starčevo. Našega Zvonkota se bomo spominjali kot velikega dobričino. Kot odličen električar in tudi sicer ročno jako spreten je bil vedno pripravljen priskočiti sočloveku na pomoč. Predvsem pa se ga bomo spominjali kot velikega veseljaka in šaljivca. Njegove skoraj vsakoletne obiske rojstnega kraja je vselej naznanjala njegova harmonika, ki se je razlegala iz Valetov. Morda malo manj znano pa je, da je bil Zvonko edini Preločan, ki je kdaj delal za OZN. Da, za Organizacijo združenih narodov! To je bilo leta 1956, ko je služil vojaški rok v Beogradu in je kriza okrog Sueškega prekopa prerasla v vojno. Zvonko je bil na Sinajskem polotoku v Egiptu v okviru mirovnih sil Združenih narodov, t. i. modrih čelad.

3Avgusta je prav tako na Švedskem v 94. letu umrl Mihael Čoholič (r. 1924). Leta 1956 se je priženil na Preloko iz sosednjega Prilišća. Družino si je ustvaril z Angelo Starešinič (po domače Iz kovašnice). V želji po lažjem in boljšem življenju je jeseni leta 1962 odšel na Švedsko, maja leta 1964 pa je za njim odšla vsa družina. Naj spomnimo, da je bil Mihael Čoholič naš donator v sklad za obnovo šole in da smo njegovo 90-letnico obeležili tudi na spletni Preloki.

490 let pa je bil star Ivan Novak, po domače Pintarov (r. 1927), ki je umrl junija letos v Oshawi v Kanadi. V Kanado je odšel leta 1957, čez 2 leti je za njim odšla še vsa družina. Tam je kar 25 let delal v tovarni General Motors (gl. internetno osmrtnico).

Do odhoda v Kanado je bil Ive aktiven član tedaj živahnega društvenega dogajanja na Preloki, znan predvsem kot odličen pevec in tamburaš. In tudi humorist. Posebno ob pirih na Preloki so prirejali nepozabne vragolije. Enega od teh pirov (pir pri Navoselkinih) je podrobno fotografsko in zvočno dokumentiral Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Še zdaj na Preloki hranimo tudi tamburo, na katero je Ive igral: prvi brač iz t. i. prve generacije industrijskih tambur (sistema farkaš). O tem smo na spletni strani že veliko pisali, recimo tukaj in tukaj.

5Prav tako v Kanadi, v Vancouru, pa je v 92. letu starosti umrl Franc Starešinič, po domače Prdanski, pozneje Tišljarov (r. 1926). Izučil se je za trgovca in ko je bil zaposlen v trgovini v Semiču, je tam spoznal svojo življenjsko sopotnico Rozalijo. Leta 1953 se je z ženo in hčerko vselil v Tišljarovo hišo, konec leta 1958 pa je odšel v Vancouver – z ženo, dvema otrokoma in dvema kovčkoma, kot piše v internetni osmrtnici.
Kar zadeva njegovo društveno aktivnost na Preloki: do odhoda v Kanado je Franje v našem gasilskem društvu opravljal funkcijo strojnika. Bil je odličen mašinist. Kot pripovedujejo, je bil Franje zadnji, ki je še znal upravljati s staro gasilsko "motorko" iz leta 1935 oziroma je ta edino njega še ubogala. Z njegovim odhodom je utihnila za vedno.

6Že aprila letos je umrla Ana Plesničar, po domače Lavričeva (r. 1933). Bila je hči Rudolfa in Barbare Lavrič. Njen oče je bil čevljar in nečak znanega preloškega župnika Alojza Jeriča. Do upokojitve je živela v Kranju, potem pa v Vidinah, kjer sta z možem lepo obnovila Lavričevo hišo. Nazadnje sta živela v Domu starejših občanov v Novem mestu. Zdaj oba počivata na preloškem pokopališču.

7Na preloškem pokopališču od maja letos počiva tudi Ana Čemas, rojena Adlešič, po domače Juranova (r. 1926). Potem ko so vsi trije njeni bratje padli kot partizani med 2. sv. vojno, je ostala na svojem domu v zaselku Navoseli in tja se je priženil Peter Čemas iz Zilj. V rodni Preloki, v svojih Navoselih, je preživela ves svoj vek, le zadnjih nekaj mesecev jo je bolezen prisilila, da je morala v Dom starejših občanov v Črnomlju. In tam je maja tudi umrla.

8Avgusta letos je v Domu starejših občanov v Črnomlju umrla tudi Angela Starešinič, po domače Sirkova (r. 1930). Mlajši Preločani pa so jo poznali le kot Angelo z Burnic, saj si je Angela zgradila na Burnicah hiško. Tam je živela do pred nekaj leti. Ko ni mogla več skrbeti sama zase, je morala v Črnomelj. Od avgusta letos počiva pri sv. Trojici na Preloki. Za vseh sedem v tem prispevku navedenih Preločanov bi najbrž lahko rekli, da jim vse življenje ni bilo ravno z rožicami postlano, a človeka, ki bi v življenju izkusil tako malo dobrega, kot je to izkusila Angela, bi najbrž na Preloki težko našli.

Naj vseh teh sedem pokojnih Preločanov počiva v miru!

(29. 8. 2018)

Preloški župnik Jože Pokorn spet v medijih

Preloški župnik Jože Pokorn spet v medijih

Raziskovalni projekt Okupacijske meje se nadaljuje s polno paro in kot vidite na njihovem portalu, sta Preloka in preloška fara v tem projektu močno poudarjeni.

0808 6aV danes objavljenem prispevku raziskovalci namenjajo posebno pozornost našemu narodnozavednemu župniku Jožetu Pokornu: v sliki, v besedi in v pričevanjih. O tem, kako močno je sovražil Italijane, ki so zasedli našo vas, o tem, kako so v farovž prihajale osmrtnice z Raba, ki jih je moral župnik posredovati faranom ... In tudi o tem, kako tragična usoda je potem doletela njega samega. Ob tem navajajo  prispevek, ki smo ga nedavno objavili na spletni Preloki.

Celoten članek o preloškem župniku Jožetu Pokornu, danes objavljen na FB Projekt Okupacijske meje, si poglejte na tej povezavi:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/posts/2097918847114210

0808-7aPreloki in preloški fari je v Projektu Okupacijske meje namenjene veliko pozornosti - tako na zemljevidu kot na fotografijah, v videih in v člankih.

Ana Starešinič (8. 8. 2018)

O Žuničih med italijansko okupacijo

O Žuničih med italijansko okupacijo

0808 4Še smo pri Projektu Okupacijske meje. Ivan Starešinič (rojen leta 1927 v Žuničih, pozneje poročen v Balkovce) je raziskovalcema dr. Božidarju Flajšmanu in dr. Bojanu Balkovcu pripovedoval med drugim, kako jih je med 2. sv. vojno italijanski komandant v Žuničih zaščitil, da Italijani žuniških mož in fantov niso odgnali v internacijo. Med drugim je tudi podrobno opisal, kako so prek Kolpe švercali konje.
Video posnetek je dostopen na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2041446169428145/

Drobce iz pričevanj Marije Starešinič o življenju na Preloki med 2. sv. vojno si lahko ogledate TUKAJ in TUKAJ.

A. S. (8. 8. 2018)

O življenju v Ziljah med 2. sv. vojno

O življenju v Ziljah med 2. sv. vojno

0808 1aO tem, kakšno je bilo življenje v Ziljah med drugo svetovno vojno, kako so otroci med vojno hodili v šolo na Preloki, kako je župnik Jože Pokorn v cerkvi v Ziljah objavil,  koliko domačinov je umrlo v italijanskem taborišču na Rabu, kako so vsi, ki so bili takrat v cerkvi, jokali ... O tem in še o marsičem je ekipi Projekta Okupacijske meje, o katerem smo na spletni Preloki že poročali (npr. TUKAJ), pripovedovala Frančiška Tahija (roj. Balkovec, leta 1934 v Ziljah). Med drugim je povedala tudi, kako so ustaši streljali proti otrokom, ki so se kopali v Kolpi. Video posnetek izseka iz intervjuja si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040010766238352/

0808 2bO pretresljivih trenutkih v cerkvi, ko je župnik Pokorn moral poročati o osmrtnicah, ki so prihajale na faro iz italijanskih taborišč, je posneto tudi pričevanje Angele Žugelj (rojena leta 1931). Med drugim tudi o tem, kako se je mati dveh sinov, ki sta bila na Rabu, v cerkvi onesvestila, ko je slišala, da sta tam oba umrla:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2070036906569071/

0808 3bIn še o medvojnih ljubeznih v Ziljah: o tem je ekipi Projekta Okupacijske meje pripovedoval mlinar Jožef Grdun iz Zilj (rojen leta 1931). Sicer pa je to le izsek iz njegovega obširnega intervjuja, saj ve mlinar Grdun povedati veliko takih in drugačnih zgodb iz časa 2. sv. vojne.

Dostopno na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2043626115876817/

V ekipi, ki je posnela te intervjuje, sta bila Belokranjca dr. Božidar Flajšman in dr. Bojan Balkovec.

0808 4bJože Starešinič iz Zilj pa je tej ekipi opisal, kako je med 2. sv. vojno izgledala italijanska postojanka v Ziljah. Med drugim je govoril o bunkerju iz kamna, zibalki, rovu, kokoših, vodnjaku, ki je služil kot hladilnik, o tem, da so ob kapitulaciji Italije pozabili na posadko v Ziljah, o povojnem obisku italijanskega vojaka Roka …
Ta video posnetek si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040618439510918/

Jože med drugim tudi navaja, da je pri nekom v Ziljah nekoč videl fotografijo tega italijanskega bunkerja. Ve morda kdo, kje bi se zdaj našla ta fotografija? Imate morda kako drugo zanimivo dokumentarno gradivo iz tega obdobja?

A. S. (8. 8. 2018)

Sklad za obnovo šole na Preloki: vplačila in izplačila

Sklad za obnovo šole na Preloki: vplačila in izplačila

Ker tudi 7 let po ustanovitvi donatorskega sklada za obnovo šole denarja ne moremo porabiti za namen, za katerega je bil zbran (gl. TUKAJ), smo se na sestanku dne 5. maja 2018 soglasno odločili vrniti denar z bančnimi obrestmi vred donatorjem.

Donatorjem iz Slovenije je denar že vrnjen, nekaterim našim donatorjem iz tujine pa še ne, ker so izrazili željo, da jim ga ne bi nakazovali prek banke, ampak bi z vračanjem počakali do poletje, ko bodo spet na obisku v "svojem starem kraju".

TABELA VPLAČIL IN IZPLAČIL:

tabela

A. S. (14. 5. 2018)