Naš milijon kot kulturni fenomen

Preloka.si je milijonarka. Milijon gor, (ne) dol, milijonarji pridejo in grejo! Vendar milijon ni le sedemmestno število s šestimi ničlami. Milijon ima v sebi neko magijo, idejo, ki je našla mesto v naši in svetovni kulturi. Opozorili ste nas na to, pa naj bo!

utrinek-s-preloke.siPreloka in Slovenija sta to, kar sta, zaradi kulture. Tudi Preloka.si ni to, kar je, le zaradi tehnologije in njenega nezadržnega pohoda. Da, res je, kot ste nekateri poudarili: imamo hipsterski  retro imidž, a dizajn – obleka še ne naredi človeka, niti ne spletne strani. Kultura človeka, kraja in (spletnega) mesta, to je na koncu tisti magnet, ki vleče (ali pa odbija).

Preloka je močno vpeta v slovensko kulturno ustvarjanje. To dokazujejo pri nas posneti prvi slovenski zvočni zapisidokumentarec Božidarja Jakcafolklorna dejavnostgledališče ... In Preloka.si to nadaljuje.

Preloka je vpeta tudi v kulturno prosvetljevanje, o čemer priča letošnja častitljiva 150-letnica preloške šole. In tudi na tem gradi Preloka.si. Kot jabolko, ki ne pade daleč od drevesa, je tudi naša spletna stran odsev kulture. Slovenske kulture, Trubarja, ki nam veleva stati inu obstati.

Morda ljudje dandanes ne konzumirajo več toliko klasične kulture. Morda. Toda kot Steven Pinker pronicljivo argumentira v knjigi The New Enlightenment: še nikoli ni bilo toliko kulturnega ustvarjanja, kot ga je sedaj. Seveda pa se je ta ustvarjalnost pre-mestila v neko drugo realnost. Tako kot pri Preloki je sledil dvig z geografske lokacije v spletni oblak in internetni zadetek!

Ko torej umeščamo pojem milijon v slovensko kulturo, nam najprej pride na pamet Karel Destovnik Kajuh:

Samo milijon nas je,
en sam milijon,
ki pijejo mu kri biriči /.../
ki ga življenje krotoviči /.../

Takrat nas je res bilo samo milijon, danes sta že dva. In tudi biriči so se medtem posodobili. Politično nekorektna končnica -ič je v splošni rabi mutirala v -ti. Torej tisti, ki danes lepo posedajo po pisarnah – birojih in si kratijo čas, niso več biriči, temveč biro-krati. Zato si Kajuh zasluži prvo mesto.

Varianto te pesmi je imel tudi ne kulturni, ampak kultni narodno-zabavni bend Agropop:

Samo milijon nas dobro ve:
skromni, majhni in pošteni / vedno najbolj so tepeni.
Že stoletja tu živimo / in z viharji se borimo.
Da dober, mali narod vedno kriv / je in srečen, da je živ (čiv, čiv, čiv) ...

Tudi tu so bili na mestu ustrezni popravki, ker tisto o poštenosti ni zdržalo zoba časa.

Še večjo težo pa ima dr. France Prešeren, tako v šoli kot tudi zunaj nje. V Zdravljici – naši himni – preroško ni ne milijonov in ne milijonarjev. Se pa zato dr. Prešeren na nekem drugem mestu obregne ob milijonarke:

Za doto, ki je nima (niti) milijonarka,
dobil bi zvesto srce in delovno ročico
(neobdavčeno delovno silo?)

Pri tej posodobitvi nismo upoštevali ne inflacije ne indeksacije niti ne porasta življenjskih stroškov, da valute, v kateri je dr. Prešeren to pesnil – tolarjev, goldinarjev ali evrov, ne omenjamo!

Milijonarka, milijonar ima tu neki drug, poetski – alegorični pomen. Ta pomen najbolje ilustrira kultna TV-ikona Homer Simpson. Homer je v risanki (ker v realnosti pač težko) prijavil slavni stavek:

Ko bom imel deset tisoč dolarjev, bom milijonar!

Pomislite, Prešernova milijonarka morda sploh ni imela milijona, morda je bila celo revna. Mi na spletni Preloki.si pa smo si milijon morali sami zaslužiti, kako nepravično – ne pravda!

Torej poet Prešeren v naši himni o milijonih nič, kot da tu ni milijonarjev. Zato bi moral biti film iz leta 2008 z 8 oskarji in s pomenljivim naslovom Revni milijonar posnet pri nas. Saj teater na sodiščih, kjer od obubožane gospode nihče več nima nič, kar kliče po ekranizaciji!

Tu pa se spominjamo Aškerca, ki v Mejniku taisti veliki gospodi (po kitajsko tai-kun-om) položi na srce:

Joj, kam bi del?
- I, kjer si vzel!

Aškerc je tu jasen: "Če ste vzeli na banki, položite nazaj na banko!" Vendar ne precizira, v katero banko ... Pa so naši milijonarji to storili v Liechtensteinu, Nizozemskih Antilih in na Cipru! No, bodimo pošteni: pri nekaterih je denar poniknil v familiji, če že ni pri ženi. Aškerc je tako prvi med našimi finančnimi svetovalci!

Potem pa se na pop-kulturni sceni že pojavita naš estradni umetnik Jonas in njegov šov: Želite biti milijonar?
Vsi bi ... bi se lepo obogatili, a vsi se ne morejo stlačiti na šov, – kako potem?

nas-nasvetSledi poplava literature, ki nas neuke podučuje, npr. Iz zapiskov milijonarja. Morda pa je skrivnost med vrsticami, – a kje?

Odgovor ponudi npr. priročnik Milijonar v tebi. Milijonar v meni? Milijonar v temi? Kdor išče, ta najde, – a kdaj?

In že sledi Milijonar v eni minuti. Milijonar za milisekundo? Prehitro, nenazorno?

Nato pa udari uspešnica izpod tipkovnice neke Petre Vklešče: Milijonarji so mi prišepnili. Milijonarji so mi šepetali in ... me na-plahtali?

Tu, na koncu, pa ne moremo mimo klasike Miška Kranjca z večnimi Strici so mi povedali. Govorili, govorili so veliko, ostali pa so le dolgovi. Milijon ali dva gor ali dol.

Torej, če strnemo: milijon je veliko več kot le sedemmestno število. Je pojem, je fenomen. In Preloka.si, si milijonarka!

A. S. (23. 3. 2016)

P. S.:
Zagonetka, ovita v tančico misterija znotraj enigme, je uganka za milijon evrov:

“Zakaj ti milijonarji zapravljajo svoj dragoceni čas s trosenjem nasvetov, ko bi lahko po lastnih nasvetih mastno služili, namesto da si ustvarjajo konkurenco?!"

Deli z ostalimi