O novomašniškem kelihu, ki je na razstavi Plečnik v Beli krajini

1Predstavljamo še en razstavni eksponat, ki poleg makete preloške cerkve vzbuja pozornost na razstavi "Plečnik v Beli krajini", – novomašniški kelih.

Unikatni kelih je last našega rojaka Slavka Judeža, po rodu iz Grdunov v preloški fari, ki je zdaj župnik v Višnji Gori.

Zakaj kelih na arhitekturni razstavi? - Zato, ker je arhitekt Plečnik načrtoval ne le zgradbe, ne le njihovo notranjo opremo, ampak je tudi eden največjih snovalcev t. i. sakralnega posodja. In v katoliški liturgiji najpomembnejša sakralna posoda je KELIH.

Plečnikovi kelihi pomenijo izjemen prispevek umetnosti 20. stoletja, tako po kakovosti kot po številu. Svoj prvi kelih – t. i. Andrejev kelih – je zasnoval že konec leta 1912 za brata Andreja, zadnje kelihe pa v svojem zadnjem letu življenja.

In kakšna je zgodba novomašniškega keliha na naši razstavi?

Naš rojak Slavko Judež ga je leta 1996 prejel za novomašniško darilo od svojih sorodnikov.

2Načrt zanj so poiskali v Plečnikovi zbirki Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, in sicer med Plečnikovimi še nerealiziranimi kelihi. Med njimi si je Slavko, ki ga poznamo kot estetsko izredno zahtevnega človeka, izbral Plečnikov načrt iz leta 1946. Torej iz obdobja, ki je v Plečnikovem opusu snovanja kelihov nekaj posebnega, ker se je takrat ukvarjal z mislijo o kelihih z ročaji. In tak je tudi kelih za Slavka Judeža: ima značilno obliko antičnega amphikypellona, torej spominja na antično posodje, klasično keramiko. Sploh pa je tudi celoten kelih zasnovan po vzoru grškega templja, posebno stalce (spodnji del keliha), ki s stebri spominja na grški tempelj.
Napis na kelihu – "OČETA VEČNI SIN" in "ŽRTEV NEDOLŽNA" – se oblikovno ujema na obeh straneh in se nanaša na motiv na čaši: Jezus z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani. Motiv, ki je bil tako blizu ne samo Plečniku – temu izrednemu molitvenemu mislecu ter globoko in iskreno vernemu kristjanu, ampak je blizu tudi sedanjemu lastniku keliha.
Motivi cerkvenih očetov sv. Miklavža, sv. Roka in sv. Alojzija na medaljonih so izbor naročnikov keliha.

3Po Plečnikovem načrtu iz l. 1946 je ta kelih izdelal pasar Ivan Erklavec z Lavrice. Ročaja keliha ter reliefni motiv Jezusa z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani so delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

In s tem kelihom je Slavko opravil svojo prvo evharistično daritev na novi maši, najprej 7. julija 1996 v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in potem še na ponovitvi nove maše pri nas v Grdunih, pri kapelici Rožnovenske Matere božje.

4 567

Ana Starešinič (12. 12. 2017)

P. S.: Zgodba Slavkovega keliha, izdelanega točno 50 let potem, ko ga je Plečnik zasnoval, je še en dokaz, kako aktualna so Plečnikova snovanja še mnogo let po njegovi smrti. In če nekatere njegove stvaritve še danes niso realizirane, to še ne pomeni, da tudi nikoli ne bodo!

Deli z ostalimi