O maketi Plečnikove sv. Trojice

Predstavljamo osrednji eksponat razstave "Plečnik v Beli krajini" – maketo cerkve, ki jo je Plečnik načrtoval za Preloko.

1Najprej je bila seveda ideja. Ideja o maketi je vzniknila v uredništvu spletne Preloke. O tem, kako je ta ideja "hotela", da jo uresničijo mojstrske roke Preločana Jožeta Pavlakoviča, smo že pisali – TUKAJ. Zdaj pa še Jožetovo razmišljanje, zakaj je ideja izbrala ravno njega, in njegovo poročilo o tem, kako je to idejo uresničeval.

Ideja o izdelavi makete po Plečnikovem načrtu za preloško novo cerkev me je na hitro zagrabila. Ob razmisleku, kako bi se zadeve lotil, sem se spomnil kar nekaj dogodkov, ko sem se srečal s tem našim največjim arhitektom in sedaj svetniškim kandidatom.

V osnovni in poklicni šoli so ga omenjali bolj mimogrede, ko smo prišli do objekta, ki ga je on zasnoval. Na Teološki fakulteti je bil bolj zapažen, zlasti na področju, ki nas je usmerjalo k skrbi za kulturno dediščino, in pri sakralni umetnosti. Še najbolj poblizu pa sem se z njim srečal ob svoji diplomski nalogi, ko sem proučeval simboliko na Plečnikovih krstilnicah in krstnih kamnih. Plečnikove krstilnice in krstni kamni so nekaj posebnega. Gre za izvirne zamisli in stalno skrb za udeležence pri obredu ob podeljevanju zakramenta.

Tako se je ta veliki umetnik in globok vernik kar lepo umestil v mojo dušo.

Ko sem pričel duhovniško službo kaplana v Šmihelu v Novem mestu, sem pričel z izdelavo daritvenih oltarjev po podružnicah. Nekaj sem jih naredil po vzoru že obstoječih drugje in nekaj po načrtu. V glavnem pa sem sam skušal najti sorodnost bodi si z liturgijo ali s simboliko zavetnika dotične cerkve. Plečnika sicer nisem nikjer direktno posnemal, ob njem pa sem se navadil pogledati celoto in narediti tako, da bo lepo, funkcionalno in da bo imelo neko simbolno sporočilo.

Tako sem po 33 letih zopet dobil v roke Plečnikovo skico, kako bi se naredila nova, večja cerkev na Preloki.

Najprej sem moral nekako ugotoviti, za kako veliko cerkev naj bi šlo. Odločil sem se za 5-kratno povečavo skice. Sedaj se lahko določi, ali bo dejanska dimenzija v merilu 1: 20, ali 1 : 25, kar bi dalo primerno veliko cerkev za takratne potreba preloške župnije. Takoj presenečenje: kvadratasta zasnova prostora za vernike, zelo položna streha in izviren zvonik. Po diagonali nagnjeni nosilni stebri bi optično povišali strop. Vsak steber je v bistvu sestavljen iz tesno povezanih – okovanih štirih kvadratnih stebrov. To ima tako statično kot simbolno vrednost. Za tri oltarje je nad mizami zarisan krog, verjetno okvir za sliko. Zanimiva sta stranska vhoda. Ogalna stebra sta v tlorisu zarisana sicer kvadratno, vendar bi bila okrogla. Kritina ni ne omenjena ne nakazana. Spričo položne strehe bi morala biti čim lažja – pločevina. Res pa je, da je Plečnik imel rad posebne betonske povečane korce (npr. na pokritih tržnicah ob Ljubljanici).

Še moj razmislek:

Plečnik je bil globoko veren človek in izviren umetnik risar in arhitekt. Ljubil je lepoto stvarstva in delo človeških rok, tako mojstrov kot umetnikov. Vse ga je usmerjalo v najvišjo Lepoto. To je hotel podariti človeku in mu pomagati dvigniti svoj pogled k Bogu. Razumel je stisko preprostih kmečkih ali delavskih vernikov, da ne morejo prispevati prav veliko. Kljub temu pa je treba za Božji hram narediti najboljše in iz najboljšega materiala. V njegovih cerkvah je veliko lesa, na Gorenjskem macesen (npr. Stranje), pri nas hrast – in hrast tudi pri maketi preloške cerkve.

Vsekakor mi je bilo v čast, v veselje in v izziv.
Ko sem se na star dan srečal s konkretno zadevo tega našega velikana.
Morda sem se tudi še česa naučil, Bog ve ...

Jože Pavlakovič, župnik poljanski

2 3 4 5 6 7 8 9

A. S. (2. 12. 2017)

Deli z ostalimi