Hi(p)sterija okrog novega preloškega filma

Po filmih "Steljarija na Preloki" (2008) in  "Apnenica na Preloki" (2010), ki ju je po zamisli in v izvedbi domačinov, Preločanov, posnela nacionalna televizija, je tik pred letošnjimi počitnicami nastal še nov film "Preloka.si movie". "Movie" je tudi plod domačega uredništva Preloka.si.

Ta video je sprožil pravi mali vihar in je potem še vse počitnice "povzročal toliko hrupa in dvigoval toliko prahu", da je naš e-poštni nabiralnik pokal po vseh šivih.

Vest o novem filmu na Preloki je seveda objavil tudi osrednji belokranjski spletni portal Radio Odeon (TUKAJ). Kot nam je sporočil njegov urednik Aleksander Riznič, si je članek v enem samem dnevu ogledalo kar 2.570 ljudi. Statistiko bomo sicer še objavili, naj pa vam namignemo, da smo na Preloki.si doslej zabeležili že skoraj 40.000 ogledov videa, na FB (TUKAJ) pa je bilo več kot 1.400 ogledov in kar 15 delitev. Ja, dober glas seže v deveto vas!

Pravo hi(p)sterijo pa je povzročila objava v osrednjem dolenjsko-belokranjskem tiskanem mediju Dolenjskem listu (TUKAJ): "popestrilo" jo je namreč kar 37 (bolj ali manj vmesnih) komentarjev.

In še nekaj najbolj zanimivih odmevov, ki smo jih prejeli v uredništvo Preloke.si:

Eden od vas sprašuje: "Zakaj se avion čisto na koncu filmčka lopne s krilom po glavi?" - Odg. uredništva: "To je vendar vojaški pozdrav! Letalo je vendar vojaško! (P. S.: Hm, se vidi, da to sprašuje mladinec, ki nikoli ni bil v vojski, kajne!)

Eden od vas pohvali našo natančnost, citiramo: "Jako se mi dopade vaša preciznost, ko ste v spremnem tekstu k filmu zapisali, da je letalo vzletelo z edinega belokranjskega otoka TEH časov. Ne VSEH časov, ampak TEH časov! Da bi to bil edini belokranjski otok VSEH časov, namreč ne moremo trditi. Kajti morda je kdaj v zgodovini tod bilo morje. In če bo šlo tako naprej, morda tudi še bo ..."

Spet drugi pa nas opozarja na našo nepreciznost: objavljamo nekaj poudarkov iz daljšega, zelo tehtnega e-pisma, ki nam ga je poslal Viničan Božo Radmelič:

Najprej moram pohvaliti vaš video. A zaradi istine: ker je v spremnem tekstu napačno navedeno "... edino belokranjsko mednarodno letališče vseh časov ..." vam prilagam zanimiva prispevka o partizanskih letališčih in spuščališčih v Beli krajini, napisana ob 35-letnici letališč v Otoku in na Krasincu.

Mimo tega priloženega zapisa vem, da je bilo teh letališč/spuščališč še več. Celo pri Dragatušu, a so bile tehnične sitnosti – močvirni teren in predvsem problem glede visokih hribov, kar bi za polna letala ranjencev predstavljalo problem –, tako da sta bili v funkciji le dve letališči, eno manjše pri Otoku in večje pri Krasincu.

Pristajali pa so Rusi, Angleži in Amerikanci. No, še en hrvaški, mislim da domobranski, pilot Klokočovnik je pristal, ker je zbežal iz NDH.

Skratka, v času, ko je bil Bela krajina upravno-vojaško, kulturno in politično središče Slovenije, smo imeli DVE mednarodni letališči.
/.../
Dnevne frekvence letališč v Beli krajini iz marca 1945 aerodrom Brnik morda še danes ni dosegel (če odštejemo čarterje v špici sezone). Če se prav spomnim, je bil tedanji rekord 33 letal v enem dnevu. Šlo je za evakuacijo 2000 Belokrajncev v osvobojeni Zadar, ker se je bližala ofenziva ...
/.../

P. S. uredništva: Božo, najlepša hvala za tvojo tehtno pripombo in tvoja razmišljanja o Beli krajini, ki je bila med 2. sv. vojno tudi pomembno zračno okno v svet, danes pa ne premore niti spodobne cestne povezave, kaj šele tunela – z vsem dolžnim spoštovanjem do železniškega iz časov rajnke Avstrije (pet držav nazaj)!

A. S. (1. 10. 2017)

Deli z ostalimi