Plečnikove umetnine, s katerimi se ponašata Preloka in celotna jugovzhodna Slovenija

Ali je mogoče, da ima prav naša Preloka nekaj, česar ne premore noben drug kraj ne v Beli krajini ne na Dolenjskem južno od Novega mesta? O, ima, ima! Plečnikove umetnine. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Po 2. sv. vojni so se Preločani znašli pred zahtevno nalogo. Naša cerkvica je bila med vojno precej poškodovana in že dalj časa tudi premajhna za vse svoje občestvo, ki ga je duhovno oskrbovala. Potrebna je bila nova, večja cerkev.

Zagnani Preločani, odločeni, da si starodavna preloška fara zasluži nekaj zares lepega, so se obrnili naravnost na velikega arhitekta Plečnika. In so ga pregovorili, da je zanje izdelal načrte nove cerkve in njene notranje opreme. Velikodušni Plečnik o kaki nagradi za ves svoj trud ni hotel niti slišati.

Ampak tisti povojni čas je bil zidavi cerkva vse prej ko naklonjen. Veliki načrti in sanje Preločanov in Plečnika o novi, večji cerkvi so se razblinili. Denarja zanjo je bilo veliko premalo.*

Pač pa so se Preločani mojstru za ves njegov trud vsaj delno oddolžili tako, da so po njegovih načrtih opremili notranjščino naše cerkvice. (Arhitekt Plečnik je bil tudi mojstrski oblikovalec interjerjev!)

Po Plečnikovih načrtih iz okoli leta 1956 so bili za preloško cerkev izdelani vsi lestenci in vse klopi v cerkveni ladji in na koru. Žal Plečnik njihove namestitve ni dočakal, umrl je kako leto prej.

Vseh pet njegovih lestencev in vse klopi lahko občudujemo v cerkvi sv. Trojice na Preloki še danes:

1V prezbiteriju visi medeninasti lestenec z rastlinskimi motivi (vitice, listi) in prepoznavno plečnikovskimi detajli. Po Plečnikovem načrtu ga je izdelal pasar Alojz Pirnat iz Ljubljane. Pirnat je bil eden izmed najtesnejših Plečnikovih sodelavcev obrtnikov. Njegove umetnine je najti od Prage, Dunaja do Beograda, Sarajeva ... in torej tudi na Preloki. Pasarstvo Pirnat deluje v Ljubljani še danes.

2Medeninasti lestenec v cerkveni ladji nosi Marijin monogram, po obodu je obešenih sedem zvončkov, okrašen je s pisanimi kamni. Prav kombinacija kamna in kovine je značilna za Plečnikovo pozno ustvarjalnost. Ta lestenec je po Plečnikovem načrtu izdelal znani pasarski mojster Žmuc z Viča v Ljubljani. Plečnik je pasarsko delo zelo cenil. Tako kot Pirnat je bil tudi Žmuc dober Plečnikov prijatelj.

3Pod korom visijo trije leseni lestenci. Po vojni so bile cene bakra in medenine pač visoke. Ampak mojster Plečnik je znal z izbiro ustreznega lesa doseči enak estetski vtis, kot če bi bili lestenci bakreni. Tale visi pod korom na sredini in ima obliko krone. Kot navajajo naši ustni viri, je z leseno krono mojster Plečnik želel spomniti na Jezusovo trnovo krono.

4Tole je eden od dveh enakih stranskih lestencev pod korom. Plečnik se je pri njunem načrtovanju naslonil na ljudske motive in folklorne vzorce, torej našo ljudsko krasilno umetnost na vezeninah in pisanicah, izhajal je tudi iz okrasnih elementov na naših skednjih (gl. npr. tukaj in tukaj). Njegova izbira materiala – lesa – pa to ljudsko estetsko izročilo še poudarja.

5Pri naših Plečnikovih klopeh so očitne arhitekturne prvine, ki jih sicer videvamo pri Plečnikovih stavbah: okrašene so z motivom volute jonskega stebra, v lesu so torej posneti kamnoseški klasični vzorci. Klopi s svojim reliefnim pročeljem delujejo oblikovno nadvse usklajeno, izčiščeno in – neverjetno sodobno. Plečnik je seveda predvidel, da bi bili vsi ornamenti na klopeh izrezljani. Vendar so v mizarskem podjetju v Črnomlju (Mizarstvo Zora), kjer so klopi izdelovali, Plečnikove načrte nekoliko poenostavili in dekorativne elemente na stranicah – nalepili.

Če torej sklenemo: velikega arhitekturnega dela, ki ga je za Preloko zasnoval veliki mojster Plečnik, resda nismo dobili, vendar preloška cerkvica kljub temu hrani trajen spomin na tega pionirja slovenske, evropske in svetovne sodobne arhitekture.

Ana Starešinič (1. 3. 2017)**

* Šele po Plečnikovi smrti je Preločanom uspelo (skupaj z župnikom Stankom Mehletom) izvesti le manjše gradbene posege v notranjščini cerkve, predvsem prenoviti in preurediti zakristijo. Načrte za to je izdelala Plečnikova učenka Erna Tomšič.

** Podrobnejšo študijo o Plečniku na Preloki in Plečnikovih povezavah z našo vasico še pripravljam.

P. S.: Prispevek o Plečniku na Preloki je objavljen tuda na Radiu Odeon: gl. tukaj.

Deli z ostalimi