Jožeta Radoviča, po domače Tišljarovega, smo že omenjali ob fotografijah "Pir pri Tišljarovih" (ob poroki njegove hčerke Marice z Matijo Starešiničem - Račekarkinim), popisali pa smo tudi žalostne zgodbe obeh njegovih sinov, Jožeta in Franca, ter zeta Matije. Pa poglejmo še njegovo življenjsko pot - dolgo in polno takih in drugačnih življenjskih preizkušenj.
Od otroka do moža in očeta
Rodil se je 13. novembra 1894 Jožetu in Jeli Radovič na Preloki št. 31 (nova številka P 6, a te hiše danes ni več). Kmalu po njegovem rojstvu se je vsa družina preselila na P 46 (danes P 19, Radovičevi). V mladosti se je izučil za mizarja (tišljara), izkusil pa je tudi bojišča 1. sv. vojne (več o tem tukaj). 10. februarja 1919 se je poročil s Franco Starešinič - Prdansko in začasno sta živela na ženinem domu, kjer se je rodil tudi prvi od njunih treh otrok, hči Marija (1919). Sinova Jože (1921) in Franc (1924) pa sta se rodila že na Preloki št. 20 (nova P 32), kamor so šli živet "na skup" k vdovi Žunič. Tu si je Jože Radovič tudi zgradil novo veliko hišo - za družino in za svojo obrt (gl. fotografijo spodaj). Hiše se je oprijelo ime - pri Tišljarovih, vendar Jože v njej ni tišljaril dolgo. Da bi čimprej poravnal vse stroške gradnje, je leta 1926 odšel čez veliko lužo v Kanado.
Za zaslužkom v Kanado
Sprva je delal v kanadski provinci Alberta, potem pa se je premaknil v provinco Britanska Kolumbija, v njeno največje in najbolj živahno mesto Vancouver. Bil je cenjen in iskan obrtnik mizar. Kot mizar je v glavnem sodeloval pri gradnji hiš in drugih stavb v Vancouvru; nekatere od njih stojijo še danes - denimo velik koloseum z dvorano za 17.000 ljudi (hokej, revije s konji ...). Kanadsko državljanstvo je pridobil 13. 4. 1938 (gl. t. i. certifikat o naturalizaciji). Za sabo je potegnil tudi najmlajšega brata Toneta (poročenega k Vučičevim) in ženinega brata Jožeta Prdanskega (vsi trije so na sliki iz leta 1938 v Vancouvru, gl. spodaj).
Na Preloki zanje ni več prihodnosti
Potem pa je prišla za Tišljarovo hišo strašna 2. svetovna vojna. Vzela jim je vse tri moške: najprej zeta Matijo, potem mlajšega sina Franca in na koncu še starejšega sina Jožeta. Tri Tišljarove ženske (žena Franca, hči Marica in njena hčerka Marica) so neutolažljivo žalovale. Da bi v novem okolju vsi skupaj lažje preboleli izgubo najbližjih, jih je Jože vzel k sebi v Vancouver. Hči in vnukinja sta odšli k njemu 5. 1. 1953, pol leta pozneje se jim je pridružila še žena Franca.
V družinskem krogu v Vancouvru
Družina je v Vancouvru živela ves čas skupaj, tesno povezana med sabo, tudi potem, ko se je vnukinja Marica (Mary) poročila in so prišle na svet njegove tri pravnukinje.
V krogu vnukinjine družine je dočakal tudi svojo visoko starost. V tem krogu je seveda praznoval tudi svoj stoti rojstni dan, ko so se voščilom njegovih bližnjih pridružila še številna protokolarna voščila najvišjih predstavnikov Kanade (npr. kanadskega premiera in predsednika parlamenta) in Britanske Kolumbije (npr. generalnega guvernerja) ter seveda najvišje predstavnice Commonwealtha - voščilo Njenega veličanstva kraljice Elizabete II.
Umrl je 28. maja 1996, star 101 leto in šest mesecev.
Podatke zbrala in zapisala Ana Starešinič (13. 12. 2013)
Viri: Mary in Ann Rossi, Vancouver; Ivan in Marija Starešinič, P 10; Jože Starešinič, P 14
