Kako tesno je s Preloko povezan cesar Franc Jožef?

Še smo pri letošnjih okroglih novembrskih obletnicah, zdaj pri vladarju, ki ga je prvega doživela in preživela preloška šola: cesarju Francu Jožefu. 21. novembra 2016 je bila 100. obletnica njegove smrti.

cesar-franc-jozefDa smo v času njegove monarhije Preločani dobili šolo, je jasno in znano. Znano je tudi to, da je naša šola ena redkih, kjer je v celoti ohranjena arhitektura cesarske francjožefovske dobe, in da je prav zato zdaj razglašena za kulturni spomenik.

Ampak da bi bil cesar Franc Jožef tesno povezan s Preloko in Preločani, halooo!!!
O, pa je! Poglejmo npr. navedek v prvi od treh knjig preloške Šolske kronike:

"2. dan novembra 1866 se je šola na Preloki pričela. Prvi učitelj je bil Pavel Borštnik … V šolsko poslopje je darovala c. kr. blagajna 2000 goldinarjev av. velj. Njih veličastvo svitli cesar so darovali iz svojega žepa 500 goldinarjev av. velj., farna občina pa je dala 2000 goldinarjev av. velj. in poleg tega še vso habriko."

Evo, vidite! Za gradnjo šole je bilo treba zbrati 4500 goldinarjev. Dežela Kranjska jih je prispevala 2000, občina prav tako 2000, cesar Franc Jožef pa je iz svojega žepa primaknil in daroval 500 goldinarjev, torej kar eno devetino vseh stroškov gradnje.

Ta njegov osebni prispevek priča o tem, koliko so temu vladarju pomenili kultura, izobrazba in njun dvig tudi v skrajno odročnem in odmaknjenem koncu takratne države. /*/

In zato cesarja Franca Jožefa, katerega 100. obletnice smrti se zdaj tu spominjamo, upravičeno štejemo za prvega, največjega in tudi najslavnejšega preloškega donatorja in podpornika. Torej prvega od 50 donatorjev in podpornikov preloške šole. Vseh ostalih 49 je daleč za njim, tako v denarju kot v času; navedeni smo  tukaj in  tukaj. Tem denarnim donatorjem pa seveda dodajmo še 19 likovnih umetnikov, ki so darovali svoja dela za dražbo slik za obnovo preloške šole.

A. S. (28. 11. 2016)

* Ta skrajna odročnost, odmaknjenost pa – se bojimo – se vleče še kar v dan današnji, in to ne le v času, ampak tudi prek kar nekaj držav. In tudi francjožefovskega tunela v Beli krajini ni tukaj še nihče presegel, ne v času, ne v hitrosti, ne v dolžini, še najmanj pa v svoji pojavnosti (glej tunel).

Deli z ostalimi

Zadnje objave

1

Na martinovo nedeljo bo na Preloki gledališka predstava

Na martinovo nedeljo bo na Preloki gledališka predstava. 11. 11. 2018 ob 18. uri bo Gledališka skupina iz Starega trga ob Kolpi na preloškem odru uprizorila komedijo Vinka Möderndorferja "Mama je umrla…
1106

"Naš" Plečnik spet odmeva v medijih

"Naš" Plečnik spet odmeva v medijih. Plečnikova dediščina, ki jo je arhitekt zapustil Preloki in je predstavljena v knjigi "Hodil po zemlji sem naši", odmeva tudi v osrednjem Plečnikovem muzeju v Ljubljani: A.…
1

Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti

Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Redke so občine, ki imajo na enem mestu zbrano svojo kulturno in naravno dediščino. Občina Črnomelj to zdaj ima. V teh dneh je namreč izdala obsežno in razkošno…
1

Kaj ima Preloka skupnega z Brioni?

Kaj ima Preloka skupnega z Brioni? Skupno je to, da je tako na Brionih kot na Preloki arhitekt Plečnik pustil svoj zadnji umetniški pečat. Vrtni paviljon na Brionih je Plečnikov zadnji dokončani arhitekturni…
1027

Pet Novakovih leta 1957 v Kanadi

Pet Novakovih leta 1957 v Kanadi V vrsticah, objavljenih v spomin letos umrlim Preločanom, smo med drugim navedli, da je Ivan Novak – Pintarov odšel s Preloke v Kanado leta 1957. Potem pa smo iz obsežnega…
1024-4

Srečanje treh generacij družine Novak

Srečanje treh generacij družine Novak V prispevku In memoriam letos umrlim Preločanom smo med drugim namenili nekaj besed v slovo tudi našemu rojaku iz Kanade Ivanu Novaku. Zdaj pa nam je Jože Miketič –…