Zamolčana Župančičeva sestrica

zupancic-hisaLetošnje leto lahko imenujemo kar Župančičevo leto, saj ga v marsičem zaznamuje naš rojak, veliki poet Oton Župančič. Mineva 100 let od izida njegovih pesniških zbirk Sto ugank (izšle sept. 1915) in Ciciban (decembra 1915), s katerima se je vzpel v sam vrh mladinske poezije pri Slovencih. Prav te dni (11. 11. 2015) pa bo v Vinici slovesno odprtje prenovljene pesnikove spominske hiše in nove stalne razstave.

Na spletni Preloki smo se Župančičevemu letu poklonili že takoj na začetku – januarja, ko smo razkrivali in tudi razkrili pesnikove tesne sorodstvene povezave s Preloko.

Zdaj pa vam razkrivamo še biografske podatke, ki zadevajo pesnikovo najožjo družino, ki pa so jih vsi dosedanji pesnikovi biografi – saj ni res, pa je! – prezrli ali zamolčali.

Kot se morda še spomnite iz šole, so nam ti biografi spletli zgodbo:

- da je bil Oton prvi izmed treh otrok Franca in Ane Zupančič (za Otonom sta se jima rodila še Otokar in Marica/Mimica);
- da sta Franc in Ana Zupančič še tri leta po poroki živela pri tastu/očetu Francu Maliču, medtem ko sta si urejala hišo v Dragatušu;
- da mladi družini sprva v Vinici in potem v Dragatušu "še niso grenile življenja razne hujše težave in izgube"* – te da so se nadnje zgrnile pozneje.

Letos pa je v reviji Kronika, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, izšel članek pesnikove vnukinje dr. Alenke Župančič, ki ovrže vse tri zgornje in še nekatere druge trditve Župančičevih biografov in literarnih zgodovinarjev.

V krstni knjigi dragatuške župnije je namreč zavedeno, da se je Francu in Ani Zupančič 25. januarja 1877, torej slabo leto po njuni poroki, v Dragatušu rodila hčerka Ignacija Marija. Vendar je deklica, domači so jo poimenovali Slavica, prav kmalu zabeležena tudi v mrliški knjigi dragatuške župnije, saj je 6. februarja 1877 umrla.

Iz tega sledi:
- da Oton ni bil prvi od treh otrok družine Zupančič, ampak drugi od štirih otrok,
- da njegova starša nista živela v Vinici še tri leta po poroki, ampak sta po poroki živela v Dragatušu. V Vinico sta se preselila za kratek čas po smrti male Slavice, kmalu po Otonovem rojstvu pa se je družina vrnila v Dragatuš,
- da so jima že leto po poroki življenje grenile najhujše težave in največja izguba!

Članek dr. Alenke Župančič je huda kritika na račun biografov in raznoraznih piscev biografij, ki spletajo neke zgodbe, jih po potrebi olepšajo (prvorojenec se lepše sliši kot drugorojenec, a ne?!) in jih potem drug od drugega prepisujejo, ne da bi kaj preverjali*. Celo še potem, ko jih zelo kompetentna oseba** opozori na napake ...

Celoten članek si boste lahko prebrali na portalu dlib.si:
Dr. Alenka Župančič: Slavica (Ignacija), prezrta sestra Otona Župančiča; Kronika, 2015 63/2

*župnijske knjige iz Dragatuša so bile biografom tako rekoč na dosegu roke, saj jih hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani.
** Biografe je na zgoraj omenjene napake opozorila pesnikova vdova Ani Župančič.

A. S. (9. 11. 2015)

P. S.:
- Spletni leksikon Slovenska biografija je v geslo Oton Župančič že delno vnesel pravilne podatke o tem, da je imel Oton brata in dve sestri.
- Wikipedia v geslu Oton Župančič zgoraj omenjenih biografskih podatkov ne navaja, pač pa zagreši novo napako, ko navaja pesnikova sinova Marka in Andreja, zamolči pa hčerko Jasno.

Deli z ostalimi

Zadnje objave

1

100 let VINICIZMA in Republike Vinica

Viniška republika dobiva iz leta v leto nove in nove pomene, interpretacije in razsežnosti. Rekli bi lahko, da raste v času, s časom in časom primerno. Bila je "razgrajanje” za nekatere, pa "proletrska…
1b

Prvi aeroposnetek Vinice (iz okoli leta 1930)

Vinica ni samo prvi kraj v Beli krajini, ki je hotel postati republika (pred natanko 100 leti), ampak je tudi eden prvih belokranjskih krajev, ki je bil posnet iz letala (že okoli leta 1930, torej tudi že pred…
1

Hiša na viniškem placu, ki je ni več

Bliža se je tradicionalni belokranjski praznik jurjevo (24. april). Ena naših najstarejših fotografij, ki dokumentira ljudski običaj obhoda zelenega Jurija po vasi, je iz leta 1912 iz Vinice. Jurjaše je…
1

Rodbina Katzianer v Avstriji, na Kranjskem in na Preloki

Zgodovino oblikujejo in določajo posamezniki, eni manj, drugi bolj. Med slednjimi so gotovo Kacijanarji, nem. Katzianerji, rodbina, ki izhaja z graščine Katzenstein v Begunjah. Ivan Kacijanar (nem. Hans…
1

Stane Starešinič "na svoji zemlji" še vedno aktualen!

Letos 3. aprila je minilo natanko četrt stoletja, odkar je leta 1994 v izolski bolnišnici nepričakovano umrl naš rojak, gledališki igralec Stane Starešinič. Iz bogatega arhiva, ki ga Preloka.si hrani o…
0

Razstava o življenju ob okupacijskih mejah v Beli krajini

Razstava o izsledkih projekta Okupacijske meje, v katerem s svojimi pričevanji sodelujejo mnogi Belokranjci, je 4. aprila začela svojo pot po Beli krajini. Aprila si jo bo mogoče ogledati v Belokranjskem…